Levovo kraljestvo

Zgodbica - VI. del

2009-05-13T23:05:00.004+02:00

Matic je oboževal vožnjo z avtomobilom. Bil je to zanj prvovrsten užitek. Poslušanje priljubljene pesmi po radiu, spuščene šipe, plapolajoči lasje v vetru in neskončna cesta.

Tako je užival tudi ta, zgodnji večer, ko se je vračal domov, od možaka, s katerim je imel zanimiv pogovor. Po glavi so mu rojile neštete misli o vsem skupaj. Ali ji naj odpusti? Kaj, če se kasneje spet zalomi?

Namrščil se je, pogled uprl v ravno cesto predse, kot da jo želi z očmi uničiti in globoko zavzdihnil. Odločil se je.

Minilevali so dnevi, odkar mu je Monika storila najhuje. Matičevi materi se je to zdelo nenavadno. Matic se je zapiral v sobo, v tišini odhajal in prihajal, vedno brez Monike. Včasih sta preživela skupaj sleherno noč. Slutila je, da je nekaj narobe. Zato je sklenila, da ga pri večerji povpraša, kaj se dogaja.

"Kje je pa kaj Monika?"

"Doma."

"Kako to, da nič več ne prihaja k nam?"

"Ker pač ne. Kaj bi morala?"

"Ne, samo vprašam. Čudno se mi zdi, da je nisem videla že dolgo časa."

"..."

"Sta sploh še skupaj?"

"To se te ne tiče."

"Ja pa se me! Ne vem kaj počneš, kod hodiš."

"Zakaj te to kar naenkrat zanima?!"

"Ker pač se mi zdi, da nista več skupaj, kot je pri današnji mladini v navadi, pa da ne bi kam zabredel."

"Sem že zabredel. Globoko. Že z prvim odgovorom na tvoje vprašanje."

Vstal se je od mize, ter odkorakal v sobo. Materi so se zarosile oči. Vedela je, da mu Monika veliko pomeni. In vedela je, da takega ne bi moglo nič drugega narediti, kot Monika sama. Ali pa njen odhod. Upala je le, da ne pade sedaj v kakšno slabo družbo.

Prispel je domov. Dom se mu je zdel nekam nenavaden, tih. Ravno prav, si je mislil. Počitek vedno dobro dene. Po dolgem času je prižgal računalnik in kmalu po vklopu, ga je že čakalo sporočilo Monike, ki ga je čakala.

"Kako si preživel dan?"

"V redu."

"Kje si kaj bil?"

"Vsepovsod."

"Ti je prijal mir?"

"Je."

"Kdaj lahko pridem nazaj k tebi?"

"Hm... Greva jutri popoldne na pijačo."

"Jaz bi raje prišla k tebi..."

"Greva najprej na pijačo."

"V redu. Če tako želiš..."

"Želim. Sedaj pa grem spat."

"Tako kmalu?"

"Nimam kaj početi, pa grem."

"Ostani tu z mano..."

"To poneumlja."

"Ti že veš.."

"Lahko noč."

"Rada te imam! Noč."

Pogovor se je hitro končal. Matic je ugasnil računalnik, ter zlezel pod posteljo. Z mislimi je bil v jutrišnem dnevu. Razmišljal je, kako ji naj pove.

Monika pa je ostala za računalnikom. Z mešanimi občutki je še enkrat prebrala pogovor. Jutri bo znano vse. Vedela je. Poznala ga je toliko, da je videla, da je nekaj razmislil. Jutri bo znano, kaj.

"Kaj če me bo zapustil?"

Sicer sta bila po Matičevo sicer že narazen, vendar Monika ni želela o tem slišati ničesar.

"Kaj če bo rekel konec vsemu temu?"

Pogovor ni bi nič kaj spodbuden.

"Sklenila sem! Moj je in moj bo. Ne bom dopustila, da me zavrže! Ne more me!"

Ko bi le Monika vedela, kako prav ima.

Arhiv

2009-05-09T15:36:00.003+02:00

Pozdravljeni po dolgem času! Sicer "pridno" pisarim za vas, vendar ne prosto besedičenje, kot sedaj.

Kako ste? Upam da super!

Razlog zakaj vam sedaj pišem je, da sem se odločil prenesti stari blog sem. Nekateri ga poznate iz prejšnje spletne strani. Najdete ga pod starejšimi objavami, enako časovno, kot je bil dejansko napisan, vendar brez komentarjev. Tako, da tisti bralci, ki ste mi pridno komentirali na prejšnjem blogu, se opravičujem. Če želite, lahko ponovite svoje komentarje.

Da pa se razlikuje od tega bloga, je pa videti po naslovih, ki se začnejo z besedo arhiv. Tako je lažje razlikovati. Kot sem že rekel, bo arhiv postavljen v pravilno časovno obdobje pisanja, kot je bilo napisano, zato boste morali poseči v starejše objave mojega bloga, se pravi pred pozdravom na tem blogu.

Upam da sem bil dovolj jasen.

Sedaj pa še malo o ostalih stvareh.

Kako se vam zdi zgodba? Po komentarjih, osebnih ali pa tukaj, vidim, da vam je zgodba všeč. Sem vesel, da je tako, kajti tako lahko pomislim na vas, predem začnem pisati. Seveda sprejemam tudi graje. Vse ne more biti vedno perfektno, enako velja tudi za zgodbo, zato bom vesel tudi predlogov za izboljšanje.

Veliko jih je že vprašalo, če to res jaz pišem. Zagotovim lahko, da je to direktno iz moje glave in samo iz moje. Veliko bolj pa me skrbi to, kar vsakega avtorja. Rad bi, da se ne kopira mojih del. Pač, je moja stvaritev in spoštujem vas, če ostane uradno moja. Vesel bom, če ljudem podate povezavo do originala, se pravi tega bloga, še enkrat pa prosim, ne kopirati. Sicer, vsi smo "pirati", ne kupujemo knjig, ne kupujemo glasbe, filmov. Tudi sam nisem izjema. Vendar, ko takole človek piše nekaj, za kar mu ni vseeno kje pristane, ugotovi, čemu so vsa ta pravila in zakoni. Sedaj vem, kako se počutijo raznorazni avtorji, ki napišejo nekaj iz duše, potem pa se to pograbi in uporabi za nekaj drugega. Ne gre tukaj za denar, to ne bo knjiga, katero boste mogli kupiti v knjigarni, to ne bo plačljiva internetna vsebina. To je veselje mene in bralcev in želim, da tako tudi ostane. In če bo tako sožitje še naprej, obljubim več zgodbic. Tudi ko se ta konča, so načrti veliki.

Uživajte še naprej v branju, jaz pa se tudi ne bom branil novih bralcev!

Pa lep pozdrav!

Zgodbica - V. del

2009-05-06T23:36:00.004+02:00

"Kaj bova danes počela?"

"Nevem. Kaj če bi šla svoje malo pogledat?"

"Skupaj? Ja lahko.."

"Ne, ne. Sama, če bi šla malo domov. Rad bi bil sam danes."

"Aja.. Zakaj pa?"

"Zato, ker potrebujem mir!"

"V redu.. Kakor želiš.. Rada te imam."

"Vem."

Monika je odšla iz sobe sklonjene glave. Po glavi se ji je rojilo zakaj bi bil rad sam. Kaj bo spet storil? Ne more ga pustiti samega.

"Da ne bi kaj poskušal!"

"Lepo te prosim! Kolikokrat moram reči, da nisem ničesar poskušal!"

"V redu. Rada te imam."

"Si že rekla. Jaz pa tebe."

Moniki je zastal dih. Kaj je ravnokar rekel? Je prav slišala?

"Kaj si rekel?"

"Nič."

"Rekel si, da ti pa mene."

"Iz navade."

"Seveda.."

"Lepo se imej, čav."

"Čav."

Poljubila ga je na lica ter odšla. Matic si je oddahnil. To je potreboval, da zbistri um. In ravno ko je pričel uživati je prišel glas iz kuhinje:

"Matic?"

"Jaaa!"

"Kam pa gre Monika?"

"Ven s prijateljicami!"

"Aja, kaj boš pa ti?"

"Ven grem!"

"Z Moniko?"

"Ne! Halo! Kaj bom z babami tam!"

"Dobro, samo vprašam."

Matic je kar škripal z zobmi. Očitno ne bo imel miru doma. Tako se je hitro uredil, vzel ključe, ter se odpeljal v neznano z avtom. Torej, kam? Razmišljal je o primerni mirni lokaciji. Najprej se je zapeljal v priljubljeno gostilno, tam pojedel kosilo, nato pa se odpravil na bližnji hrib, ki se je dvigal nad mestom. Peljal se je med vinogradi in opazoval ljudi, ki so kakor mravlje pridno skrbeli za svoje zaplate zemlje, na kateri so imeli posajeno rujno kapljico. Na vrhu hriba je stal gozdiček in ob gozdičku travnik, kot nalašč za poležavanje, ter ogledovanje celotnega mesta pod hribom.

"Perfektno!"

Všeč mu je bilo. Zleknil se je v travo ter gledal v jasno nebo. Na nebu sta poplesavala oblačka. Bilo je lepo. Stran od trušča, stran od ljudi, stran od stresa. Videl je mesto, vendar ga je neizmerno veselilo, da ga ni tudi slišal. Večino popoldneva je preživel med poležavanjem in poslušanjem glasbe iz avtomobila. Naenkrat pa ga zmoti glas med dremežom. Presenetilo ga je.

"Dečko!"

"Ja?"

Bil je možakar srednjih let. Brkat, že sivih las.

"Kaj pa počneš na mojem travniku?!"

"Nič, nič, le malo poležavam in uživam!"

"Vso travo mi boš potacal! Avto se ne parkira kar tukaj!"

"Se opravičujem, bom kmalu šel."

"Kar je je, sedaj je že potacana."

"Se opravičujem. "

"Ah, saj bo nazaj zrasla."

"Aha, v redu potem."

Možakar je prisedel. Matica je to zmotilo, zato se je pričel odpravljati.

"Kam odhajaš. Postoj še malo."

"Ah ne. Me bo doma kdo pogrešal..."

"Daj no daj, saj si dovolj star."

Z vzdihom se je nazaj vsedel.

"In kaj je tebe, mestnega človeka, kakor vidim, pripeljalo sem gor?"

"Ah, potreboval sem malo miru..."

"Ženske?"

"Am.. Hm.. V bistvu ja."

"No naj te ne bo sram. Vsi smo to dali čez."

"Hja no. Najbrž niste imeli "modernih" problemov, kar se žensk tiče."

"Kakšni pa so to problemi?"

"Ko te punca, katero ljubiš najbolj na svetu prevara."

"Uf! A to je moderen problem? Morda je res sedaj bolj pogost, vendar v mojih časih ni to bilo nič manj poznano."

"A tako? Imate izkušnje?"

"Ah dečko! Ko boš mojih let boš tudi ti imel ogromno izkušenj!"

Maticu je postajal pogovor všeč. Morda mu bo pomagal pri odločitvi...

"Torej, povej mi kaj je bilo."

"Bili smo zunaj. Pili. Punca je preveč spila in na wc-ju "zabluzila"."

"Kaj pomeni "zabluzila"?"

"Normalno rečeno prevarala me je z drugim. Videl sem ju ko sta se poljubljala, ter oni prasec ji je stikal po hlačkah."

"A tako. Zanimiv besedni zaklad. Te novodobne besede varanja in vsega me bodo pokopale vidim."

"Se strinjam. Bedarije."

"Čas gre naprej. No pa poglejmo glede tvoje punce. Tako te je torej prevarala. Kaj si storil?"

"Nič, pretepel prasca! In če ga bi sedaj videl bi ga še enkrat! Nato odšel domov."

"Zanimivo. Dobra poteza sicer. V jezi si pokazal koliko ti je pomenila. In potem?"

"Klicarila me je. Dan za dnem sem dobival sporočila. Opravičila in podobna sranja."

"Lepo od nje. Škoda da ni bolj trezno na začetku razmišljala."

"Res je. No, potem pa mi je prekipelo, oziroma sem obupal in sva se dogovorila da se dobiva."

"Lepo od tebe. Govori."

"No da nadaljujem. Dobila sva se, bila je videti čisto shirana, rdečih oči, popolnoma drugačna, kakšrno sem poznal. Malo zaničljivo sem omenil, če jo je tako zelo obdelal, da je takšna, pa mi je uspelo, da sem jo spravil v jok. Nato je sledilo dolgo pomirjanja. Objeti je nisem hotel. Nato je sledilo opravičevanje eno za drugim. Tiho sem jo poslušal kaj ima za povedati. Oči so se ji od solz lesketale. Še tako trdosrčnemu možakarju bi se ledeno srce otoplilo. Vendar nisem hotel storiti ničesar. Pač, bila je pijana, prepičal jo je in se je zgodilo..."

"Čakaj, čakaj! Poglej! Zagovarjaš jo!"

"Ne, ne! Samo... bilo je pač tako..."

"Haha! Te zastopim ja!"

"Torej. Prosila me je na kolenih, jokajoče, naj ji odpustim. Vendar ji nisem mogel. Postalo mi je vseeno. Ali sem sam ali pa ne. Tako se je kar sama odločila, da me ne da iz rok. Da bo vedno ob meni. Bilo mi je vseeno. Nisem se sekiral, ker če bi še enkrat to storila, bi pomoje pobil vse. Začela sva "znova", le da sem jo dojemal, kot prikolico, ki mora stalno biti za menoj. Dobro, sem si mislil, pa naj bo. Tako in tako, bi mi kot samcu bilo dolgčas, sedaj pa imam vsaj nekoga, za spuščati svojo tečnobo. In tako se je začelo. Pričela je živet pri meni, spala sva skupaj, jedla, vse. Stanje se ji je izboljšalo, počasi je pridobivala svojo živahno naravo nazaj. Čudilo me je, kako lahko človeka tako hitro nekaj stre. Bilo mi je jasno, da je nežna duša, zato si nisem hotel nakopati na glavo še kakšnega samomora. Vendar vseeno ji nisem hotel vračati ljubezni. Mi je storila preveč hudega. In sedaj, po mesecu in pol takega stanja sem tu. Na travniku, zrem v nebo in razmišljam, če bi ženska, ki je varala, še kdaj storila kaj takega, če je ob tebi cel mesec in pol in se trudi obuditi ljubezen..."

"Zanimivo, res, zanimivo. Čestitam ji za trud. Ti pa tudi nekam dolgo mulo kuhaš!"

"Saj veste kaj mi je naredila!"

"Pa vseeno. Na svetu moraš kdaj tudi odpustiti.."

"No saj ravno o tem razmišljam. Priznam, še vedno mi je všeč. Če bi poslušal srce, bi se ji že drugi dan oglasil, ji povedal svoje, potem pa objel in pozabil. Vendar glava deluje drugače. Bolj normalno! Ni prav kar je naredila, pa tudi če je bila pijana!"

"Se strinjam. Vendar vseeno. Poglej človek božji. Mesec in pol za tabo hodi punca in se trudi, da bi jo vzljubil nazaj! Takšo vztrajnih ne srečaš! Še posebej, da se takole trudi samo zate! Po pravici ti povem, razmišljam, če ti kakšen kolešček v glavi manjka!"

"Ne maram varanja..."

"Seveda, kdo pa ga, ko se gre za njegove najdražje! Vendar vseeno. Poglej. Bila sta prej skupaj, potem je prišel nekdo, ki je vajino ljubezen in zaupanje poteptal. Vendar s trudom, lahko ljubezen vzraste nazaj v nebo, še močnejša, ko je preživela udarec! Ti je kaj znano?"

"Trava.."

"Bravo! Razmišljati znaš! Problem je le še v tvoji glavi, ko ne pustiš travi, da bi se s koreninami naužila soka iz zemlje, ter pognala v nebo!"

"Misliš, da je že vse mimo, samo še jaz vztrajam, da še vedno ni vse v redu?"

"Točno to! Problem je samo še v tvoji glavi! Imaš punco, katere bi si želel vsak! Takih ne najdeš, pa če z mikroskopom gledaš! Res je, prevarala te je. Vendar dobro veš, kaj lahko naredi alkohol iz človeka! Sicer, bi lahko vseeno razmišljala malo bolj, vendar kar je bilo je bilo. Sedaj je mimo in na tebi je, da sedaj ali pustiš to in greš naprej, ali pa se smiliš samemu sebi, da ti je bila storjena krivica!"

Matic se je zamislil. Morda je pa res malo pretiraval. V bistvu je tudi njegova krivda. Pustil se je zapeljati prijatelju, da so šli na pijačo, da so pili alkohol. Če ne bi bilo prvega, ali drugega, mogoče ne bi bilo tako. Če, če, če. Žal se je zgodilo najslabše. To je priložnost, da iz izkušnje potegne največ.

"Imate prav. Oprostil ji bom."

"Lepo od tebe! Me veseli, da sva imela ta pogovor. Sedaj pa grem, moram še kokoši zapret doma. Če boš pa še kdaj me potreboval, pa veš kje me najdeš."

"Seveda. Na poteptani travi!"

Zasmejala sta se.

"Res hvala lepa za prijeten pogovor ter, da ste mi odprli oči.

"Ni problema sinko. Moj čas se izteka. Čas je, da komu pomagam glede na moje izkušnje."

"A ste vi imeli tudi kakšen podoben primer?"

"Drugič o tem, sinko. Adijo."

Matica je prijelo da bi stekel za njim ter izvlekel iz njega, kaj se je njemu zgodilo. Vendar je možak hitro izginil izza ovinka.

"Še se bova srečala..."

Tako se je Matic vstal, ter pogledal poteptano travo.

"Pustiti moram, da vzraste..."

Vsedel se je v avto in odpeljal proti domu.

Zgodbica - IV. del

2009-04-25T21:56:00.004+02:00

"Matic?"

Zganil se je. Kaj je zaspal? Sanjal? Očitno. Ko je počasi odprl oči je videl temne Monikine oči, ki so ga opazovale.

"Jutro."

"Jaz sem bil že buden.."

"Ni videti, izgledaš, kot pravkar prebujen"

Nasmehnila se je in ga poljubila. Skoraj nagonsko se ji je mislil odmakniti, vendar je hitro obstal. Vstala se je iz postelje, da je videl njeno lepo, golo telo.

"Od kdaj pa spiš naga?"

Monika se je zasmejala.

"Tepček, od nekdaj! Saj ti si tudi!"

Matic je roko hitro stegnil proti svoji moškosti da preveri. Res je začudeno potrdil Monikine besede.

"Kako.. Včeraj se nisem nič slekel."

"Ko si zaspal sem te jaz."

"Kaj? A ti mene zlorabljaš, ko spim?!"

"Kaj misliš, da bom čakala na sveti Nikoli, da mi boš ti ponudil?"

Maticu je postalo jasno.

Ni je maral, ni želel biti z njo. Zagnusila se mu je. Vendar ona je vztrajala.

Po tisti hudi noči je Maticu postalo spet vseeno, za celotno življenje. Njegovi upi, njegove sanje, njegovi načrti, vse je odvrgel. Zbudil se je rdečih, pekočih oči.

"Očitno sem le nekaj spal, ob taki bedi..." si je mislil. Nikogar ni bilo doma. Vzel si je čas za jutranjo pripravo. Po stanovanju se je sprehajal kot mumija, popolnoma brez življenja. V tišini je dan nadaljeval pred televizorjem. Sredi dneva pa se je oglasil telefon. Ošinil ga je, ter opazil da je klicatelj Moja draga. Stišal ga je, ter pustil ležati na mizi nepotešenega pogovorov. Dan je mineval, on pa ni počel praktično nič. Skrival se je v stanovanju, kot v posteljici, ki ga varuje pred krutim svetom.

"Doma se mi vsaj ne more ničesar hudega zgoditi.."

Še vedno se mu je vsake toliko v glavi odvrtel prizor Monike ter Davida.

"Jebemti! Zakaj se je moralo to zgoditi ravno meni! Kako je sploh mogoče?!"

"Prekleta hinavka! Kako me je imela rada! Kako ni mogla brez mene! Pfuj! Lažnivka!"

"Nikoli! Nikoooooli več nočem niti slišati o njih!"

Spet ga je pograbila jeza. Po sobi je letelo vse kar je bilo na mizi. Mimogrede je zazvonil telefon, da je prejel sporočilo. Pograbil ga je, vanj zakričal, ter ga vrgel v steno. Prižgal je svoj prenosni računalnik, ter pričel brisati vse kar je bilo njenega. Ko je brskal je opazil koliko slik ima.

"Povsod se mi je zasrala! Prasica!"

Nekaj minut kasneje je računalnik že brisal, kar vse datoteke iz trdega diska.

"Naj izgine! Naj trpi!"

Na polici je imel njene slike, ki so romale zmečkane in razbite v smeti. Prav tako v denarnici in torbi. Njena darila, pisma in ostala "šara", pa je romala vsaka na svojevrstno uničenje. Kmalu je soba postala pusta, brez nasmejanih obrazov Monike, ter njega.

Sestavil je nazaj mobitel, pobrisal kar je bilo njenega na njem, edino njeno ime v imeniku je spremenil "da bo vedel kdo mu gnjavi".

Ko je končal se je zgrudil v fotelj, ter pogledal po sobi.

"Zakaj jaz..."

Solzan obraz je zakopal v dlani.

Monika se je že oblekla in bila pripravljena za nov dan.

"O čem razmišljaš?"

"Eh.. nič. Kako sem sedaj prvič opazil da sem nag?"

"Danes ponoči se mi te ni dalo nazaj oblečt. Tako in tako je dobro da veš, kako trdno sploh spiš."

"Očitno zelo trdno."

"Me čudi da toliko časa nisi izvedel."

Tako so minevali dnevi. Ni minil dan brez da bi dobil sms od Monike. Nenehno mu je gnjavila. Vztrajala ter pisala sporočila z opravičili ter izpovedmi. Minil je teden, minila sta dva, o Maticu pa ne duha ne sluha. Zapiral se je vase, zapiral se je pred drugimi. Lepega dne, ko mu je telefon spet zvonil, se je odločil, da se bo oglasil.

"Kaj ti res ne veš kaj pomeni, da nočem ničesar več od tebe?! Niti klica?!"

"Matic! Poslušaj me!..."

"Dva tedna klicariš za brez veze in ti še ni prišlo v glavo, da te NOČEM poslušat! Daj mi že enkrat mir, baba zmešana!"

"Matic! Prosim! Res te prosim! Poslušaj me!.."

"Trenutno nisem pri volji!"

"Kdaj pa boš?"

"Ko boš šla v pekel!"

"Matic..."

Odložil je. Monika je želela nadaljevati, vendar je njen telefon le brezupno piskal. Vsa v solzah se je zakopala nazaj v posteljo. Že dva tedna ga skuša poklicati, ga slišati, se mu opravičiti, a neuspešno. Hlipala je, ob misli, da ga je le dobila, da se ji je le oglasil. Še zadnjič si je obrisala obraz v že tako mokro blazino.

"Ne bom odnehala! Nazaj ga moram dobiti!"

"Prekleta naj bom jaz. Zakaj sem si morala to nakopati..."

"Moj bo, pa če si srce izrežem!"

Odšla je v kopalnico si umiti obraz. Tudi ona je imela popolnoma razmetano sobo, polno njegovih slik. Med njimi pa se je svetlikal kuhinjski nož.

Zgodbica - III. del

2009-04-13T23:12:00.003+02:00

Zbudil se je v sončno jutro. V njuni sobici je vel prijeten hladen vetrič, ki je igrivo premikal zavese sem in tja. Počasi je odprl oči. Sončni žarek ga je prebudil. Osvetljeval je oba. Monika je mirno dihala na njegovih prsih, kot da bi poslušala njegovo srce.

Spomnil se je prejšnjega večera. Ponovno se je zavedel, kaj se ga loteva. Da bi ji oprostil? Ne... Ne zmore... Ali..pač? Tako lepo sta se imela.

Po tistem koncertu se je le še stopnjevalo. Videla sta se vsak dan. Sprehajališče je postalo njun drugi dom, reka pa njuna priča. Popoldneve in večere sta preživela objeta drug z drugim, poslušajoč ptičje petje in šumenje trave ob poletnem vetriču.

Bila je njuno drugo mesečno praznovanje dneva, ko sta prišla skupaj. Bilo je krasno. Preden sta se videla je Matic odhitel v cvetličarno po šopek rož. Vrtnice. Oboževala jih je. Njihova nežna krvavo rdeča barva je pustila v njej vedno velik pečat, ko sta se sprehajala mimo cvetličarn ali osrečenih ljudi, ki so imeli te prelepe rože na vrtu. Matic je to dobro vedel. Iskrile so se mu oči, ko mu je prodajalka lepo urejala šopek. Kot majhen otrok, vesel nove ogromne igrače je previdno prijel šopek rož. Ko je opravil, se je odpravil na dogovorjeno mesto. Kot ponavadi je Monika rahlo zamudila. Ves živčen je za hrbtom skrival vrtnice. Pozdravila sta se z dolgim, močnim poljubom.

"Kaj skrivaš?" je smejoče vprašala Monika.

Brez besed ji je z nasmehom pokazal šopek. Moniki so se zaiskrile oči. Prijela je šopek, poduhala vrtnice, nato pa močno objela Matica.

"Najboljši si!"

"Rad te imam."

"Jaz tudi tebe!"

Uspelo mu je! Načrti so se uresničili. Vse je potekalo gladko. Preživela sta nekaj časa tam kot ponavadi, nato odšla v kino, kot se za tako lepo ljubezensko obarvan dan spodobi, je bil film ravno takšnega žanra. Zadovoljna sta se odpravila še na večerjo. Privoščila sta si malo bolje, kot le pico, tako da sta v tem še toliko bolj uživala. Matic se ni imel lepše v življenju še nikoli.

Monika se mu je v naročju premaknila. Dvignil je glavo, da bi prisluhnil, ali se prebuja. Z rahlim odporom se je je dotaknil in jo pobožal po golih ramenih. Občutil je, da ima rosne oči. Jezen je bil sam nase. Kako se mu je lahko to zgodilo. Pa ravno na tako lep dan! Zakaj?! Zakaj je moral to doživeti ravno on! Z glavo je v jezi butnil nazaj na blazino.

Po večerji ponavadi prija malo poleževanja, vendar sta se odločila, da bosta ta dan proslavila maksimalno. Odločitev je padla in odkorala sta v diskoteko.

Zunaj diskoteke se je slišalo močno bobnenje skozi močne stene. Vhodna vrata so vabila. Varnostnika pri vhodu sta dala vedeti, da z njima ni šale. Če smo pokukali v notranjost, se ni videlo ničesar. Le stopnice, ki so vodile nekam dol, kot da bi človek šel k hudiču. Iz tam dol je vel močan vonj pomešan z vsemogočim. Po stenah stopnišča je tu pa tam posvetila ena izmed nešteto luči izpod stropa diskoteke. Dlje ko smo šli po stopnicah, bolj glasna je bila glasba. Pokukali smo izza vogala. Ogromna množica ljudi se je gnetla na plesišču, vsi so se gibali v podobnih ritmih močne glasbe. In sredi vse te množice smo zagledali naš par. Oba sta bila prepotena , vendar ju to ni oviralo pri plesanju. Trdno stisnjena, sta plesala, gledajoč drug drugega. Nista se zmenila za množico ljudi, ki so pritiskale na njiju. Nista se zmenila za nas, ki smo ju opazovali. Nista se zmenila za Matičevega prijatelja, ki se jima je težko a vztrajno približeval, da ju pozdravi.

"Matiiiiiic!! Matiiiiiiiiic! Eeeej! Matiiiiiic!"

"Oooo poglej, poglej, kaj pa ti tukaj!"

"Uf, kaj le! To je moj dom za čez vikend! Kaj je pa vaju dva prineslo sem?"

"Ah, zaluštalo se nama je po plesanju!"

"Super! Ej, daj se dobimo zunaj, grem samo do svoje družbe, da jim nesem tele vodke!"

"V redu"

Z Moniko sta se spogledala. Vprašujoče jo je pogledal, da bi videl ali je naredil dobro, ali bi raje da bi bila sama zase. Stisnila se je ob njega. Vedel je kaj to pomeni. Povlekel jo je in odšla sta ven, kjer se je dalo normalno pogovarjati.

"Saj ne bo dolgo z nama."

"Matic ne skrbi, saj je v redu."

"Ne govori, vem kaj si misliš. Ga bom odslovil."

V tem trenutku je prišel David ves nasmejan.

"Kaj je vidva golobčka, še kaj skupaj?"

"Hja no, kakor vidiš, še vedno, ja."

"Bosta kaj pila?"

"Ah ne, ni potrebno. U bistvu sva se mislila počasi odpravljati.."

"Daj no daj! Ura je komaj dve zjutraj! Kam gremo?"

"Ne, resno. Utrujena sva že. Cel dan sva že v mestu in naokoli."

"No, bota nekaj spila in bo bilo bolje!"

"David, hvala, res, vendar..."

"Daj Matic ne serji ga! Gremo samo na eno pijačo!"

Monika je ostala tiho. Malo je pomislil.

"Velja. Ko se že toliko časa ravno nisva videla."

"Super!"

Odšli so v bližnjo gostilno. Sedenje na terasi je bilo super.

"Natakar! Tri džus-vodke!"

"Ne David! Ne bova midva tega pila!"

"Ah, daj no daj! Zaradi ene ne bo nič narobe!"

Matic ni imel moči. David je že izgledal rahlo opit, zatu mu je bilo oporekati še težje. Končana je bila prva runda. Na Matičevo žalost, tako še druga in tretja. Družbica treh se je počasi razvnela. Vsi trije, seveda tudi Monika, so postali bolj glasni. Prijelo se jih je dobro. Moniki še posebej. Matica je strastno poljubljala, ga lizala kar tam sredi ostalih ljudi v gostilnici. Matic pa jo je odrival, saj sta bila med ljudmi.

"Bova kasneje, ljubica." ji je govoril. Ona se ni vdala. Hotela je svoje dobiti kar tam. Nato se je naveličala, ter odšla na stranišče, da se uredi.

David je nato se mu tudi izmuznil, rekoč, da gre pogledati kako se drži njegova družba v diskoteki, ter da bo kmalu nazaj.

Tako je Matic ostal sam za mizo. Po nekaj minutah ko Monike še kar ni bilo, se je odločil, da odide še sam na stranišče in sproti še preveri, kaj počne Monika toliko časa. Odšel je mimo ženskega stranišča. Skozi priprta vrata je na hitro opazil par, ki se je strastno poljubljal kar sredi stranišča. Lasje ženske so mu bili nekam znani. Zastalo mu je srce. Ustavil se je kot, da bi ga nekdo zamrznil. Ne more biti ona...nemogoče. Počasi je šel nazaj, prepričajoč samega sebe, da je videl narobe. Rahlo je odprl vrata. Videl je svetlolasca, ki je strastno poljubljal žensko, z eno roko pa ji stikal pod njenimi hlačkami. Ko jo je pričel lizati po vratu je opazil njen obraz.

"Monika! Kaj počneš?!!"

Odvrihral je do Davida, ga odtrgal iz nje, ter ga močno boksnil v obraz. Pokazala se je kri.

"Ti prasec! Kaj se greš! Kako moreš!"

"Daj stari, umiri se! Itak ne bi bila dolgo skupaj!"
"Ti bom jaz dal dolgo skupaj! Ti pa veš!"

David je prejel še en udarec v mednožje in padel po tleh.

"Kako moreš!"

"Matic! Nehaj prosim!"

"Tiho bodi, prasica! Enako si kriva kot on!"

"Na pomoč!!"

Monikino vpitje je preglasilo kletvice, izgovorjene iz Matičevih ust, med udrihanjem njegovega nekdanjega najboljšega prijatelja. Prihiteli so gostilničarji, ki so hitro naredili red na stranišču. Matic je bil ves zaripel v obraz.

"Da vaju ne vidim več v svojem življenju! Nikoli! Prasca!"

Odvihral je ven iz gostilne, proti domu. Monika je odhitela za njim.

"Matic!"

"Izgini mi izpred oči! Izgini mi iz življenja! Izgini domov!"

Odhitel je proti domu, Monika pa je v joku padla na kolena. Tako hitro ni še nikoli šel domov. Sproti si je od žalosti in jeze brisal solze. Ni vedel o čem naj razmišlja, ni vedel kaj naj si misli. Vse kar je imel v mislih je bil prizor Monike in Davida. Potolkel se je po glavi, kot da bi želel izbiti prizor iz glave. Ni šlo. Doma se je slekel in vrgel na posteljo. Moker obraz je zakopal v blazino. Slišalo se je kako je vpil, slišali so se kriki bolečin, bolečin globoko v srcu. Pričela se je njegova nočna mora.

Zgodbica - II. del - Spomini

2009-04-08T20:20:00.005+02:00

Minevali so dnevi, minevali so tedni. Življenje je teklo naprej, a on je hotel nazaj. Nazaj v čas, ko se je še imel lepo, ko še ni vedel kaj ga čaka, ko je še ljubil in bil ljubljen. Vse bolj je pogrešal te dni. Ko Monika še ni naredila tistega, kar je.

Te dni je šlo njegovi družini na bolje. Kot da je prišla pomlad v njihov dom. Vse se je počasi a vztrajno razcvetelo. Tako so pred nekaj dnevi imeli doma prijetno, nedeljsko, družinsko kosilo. Vsi so bili zbrani. Oče, mati, sestra, sestrin fant, on in Monika.

Kosilo se je začelo že zgodaj. Bilo je čutiti prijetno razpoloženje prisotnih. Le Matic je imel kisel nasmeh. Bilo je opaziti že na daleč, da ni popolnoma pri stvari. Pogovori so se začeli o tem, kako je bilo ko sta bila Matic in Andreja še majhna. Skupaj sta se igrala, se tudi pestovala, skratka, bila so to tista brezskrbna otroška leta, ko imaš poleg sebe le sestro in kup igrač. "Matic. Ali se spomniš, ko si, star nekaj let, star zaprl Andrejo na balkon?" je pričela mama.

"Ne, ne popolnoma..."

"Ah škoda, pa take probleme smo imeli, ker sta bila sama doma in se nisi pustil prepričati po telefonu, tako da je moral sosed rešiti Andrejo skozi balkon!"

Vsi so se zasmejali. Očitno so bila to res zanimiva leta.

Pogovori so se nadaljevali. Ker so imeli bolj pozno kosilo, se je kmalu zunaj tudi stemnilo.

"Mami, samo malo grem na zrak.."

"V redu, vendar glej, da te Andreja ne zapre na balkon!"

Ko je odhajal, je za sabo poslušal krohotanje.

Zunaj je bila noč lepa, kristalno čista, polna bledih, brljavih lučk na nebu. Misli so mu počasi odplavale nazaj, v preteklost, ko se je njegovo pravo življenje začelo. Bila sta to tista dva meseca, ko je bil skupaj z Moniko, preden mu je storila najhuje.

"Ne! Ne bom sedaj o tem razmišljal! Nočem!"

Očitno je bilo nekaj v tem dnevu, da je vse sililo v preteklost. Misli so nenadzorovano odplavale nazaj, na veliki dan, ko sta se z Moniko prvič dobila. Bila sta dogovorjena. Sam se sicer sprva ni upal, vendar nekaj je bilo na njej, da ga je zvabilo. Že dve ure prej se je pripravljal, šel pod tuš, se uredil, nato pa čakal pravo uro. Bil je njegov prvi pravi zmenek. Ura je bila šest popoldan. Dobila sta se pri znanem nakupovalnem centru, podala si roke, oba upajoč, da bo iz tega stiska roke nastalo še kaj več. Odšla sta na pijačo. Bil je ves nervozen, razmišljal je o čem naj govori, kaj naj ji pove, vendar besede so kar letele. Pogovarjala sta se in pogovarjala. Mineval je čas. Počasi je prišel večer in z večerom tudi sprememba lokacije. Sprehod čez znano sprehajališče je bil sproščujoč. V bližini se je pričenjal nekakšen koncert in od nekje so vinjeno vesele pritekle prijateljice Monike. Sledilo je predstavljanje, nato pa vabljenje obeh na koncert. Matic se je vdal in pridružila sta se jim. Spet so minevale ure, ko so peli, plesali in se zabavali. Matic in Monika sta se vse bolj zbliževala. Napočil je konec koncerta in tako tudi poslavljanje. Monika naj bi odšla s prijateljicami domov, on pa v drugo smer. Objela sta se. Nato je napočilo. Dolg poljub. Veselo množico okoli njiju nista slišala, prijateljic, ki so se hudomušno nasmihale nista videla. Odletela sta nekam v višave, daleč stran od vsega. Vse kar je bilo v njunih glavah je bil poljub.

Naslednji trenutek, ko se je zavedel, je že bil na poti domov. Gledal je v zvezde, prav tako, kot jih gleda sedaj na balkonu.

"Matic.."

"Ja?"

"Prideš notri? Končali smo."

"Bom prišel, ja."

Za sabo je slišal lahke Monikine korake, ki so se mu približevali. Tople roke so ga objele okoli pasu. S tihim glasom je nadaljevala: "O čem razmišljaš?"

"Ah, nič. Je že mimo.."

Obrnila ga je.

"Daj no. Povej. Rosne oči imaš."

Obrnil se je nazaj, ter si obrisal obraz. Šele sedaj je opazil, da je potočil solze.

"Si razmišljal o naju?"

"Ja."

"Kateri del?"

"Lepši."

"Kateri je to?"

"Dobro veš..."

"Pa veš, da lahko ta del ponoviva?"

"Ne."

"Zakaj si tako trmast.." je še vedno nadaljevala s tihim tonom.

"Ah... Ne vem. Ne morem pozabiti slabega dela.."

"Rada te imam, veš?"

"Vem."

Prvič, po dolgem času je začutil nekakšno toplino, ki ga je oblila po telesu. Ali to pomeni da ji bo oprostil? Bosta skušala spet zaživeti na novo? Obrnil se je k njej in odšla sta notri.

Bila je trdna noč. Bilo je vse tiho, vse mirno, le zvezde so v vsem svojem siju svetile v njegovo sobo, kjer je, trdno objet, spal z Moniko.

Po dolgem času

2009-03-21T21:32:00.003+01:00

Približuje se konec Marca, jaz pa pišem komaj drugo objavo v tem mesecu. Tolikokrat sem se že lotil pisanja objave, a nikoli mi je ni uspelo dokončati in objaviti.

Pisal sem o pesmi Living next door to Alice in o tem, kako sem jo, mesec nazaj, slišal v baru, v prijetni družbi boljše polovice. Razglabljal sem, o čem govori pesem. Kako je pevec hrepenel po tem dekletu, a mu nikoli ni uspelo najti poguma, da bi ji povedal svoja čustva.

Zebe me. Povprečen večer, radiatorji topli, toplina v domu. Jaz pa sedim v temi, tresoč od mraza, katerega sploh ni in čakam...

Nadaljujmo razglabljanje o čem sem še pisal. V nekem filmu, dolgo je tega, se mi je v spomin vtisnil citat, v prevodu:"Kaj, če delamo prav, a se nam zgodi slabo". Naslov filma je pozabljen.

Ta citat se mi velikokrat prikrade v misli. Kaj, če človek dela prav, se trudi, vse izvaja, dela kot je treba, a še vedno je na dnu, ni pohval, ni dobrih rezultatov, ni ničesar. V preteklosti sem se velikokrat vprašal, kaj sem delal narobe, kje sem naredil napako, da sem si zaslužil le slabo. Vendar se je končno mi le obrnilo na bolje. Upam da bo vredno mojega trpljenja, da bo vredno neprespanih noči, prejokanih dni, tednov samote in depresije... Morda je bilo vse to le v moji glavi! Vendar težko verjetno. Sam ne upravljam ljudi okoli sebe. V tisti neobjavljeni objavi sem si tudi postavil zanimivo vprašanje: Ali sem preveč odkrit? Ali moja odkritost odbija ljudi? Prijatelji me poznajo kot nekoga, ki mu ni težko povedati v obraz, nekoga, ki je brez dlake na jeziku. Pa je bil to vzrok, da se mi je slabo godilo? Delal sem manjše raziskavice, preizkušal. Nove ljudi, katere sem spoznal sem preizkušal. Kazal sem jim različne osebnosti, vendar ne spet tako zelo različne. Če sem bil vsaj malo skrivnosten in nisem takoj zaupal ter se razgovoril, sem požel kar dobre uspehe. Seveda je bil dober uspeh, da me je ta oseba dejansko pogledala čez nekaj dni. Če pa sem bil nek lahek pobič, ki je hitro zaupal, povedal, kar mu leži na duši, pa sem doživel hladen tuš po tednu ali dveh. Dejansko sem s takimi osebami popolnoma prekinil stike! Pa ne le po svoji volji! Očitno je res nekaj na tem. Je pa res, da se človek nikoli ne preneha učiti, če pa preučuje ljudi, je pa sploh nemogoče, priti zadevi obnašanja ljudi, do konca.

Sledila je objava, tudi neobjavljena, o splošnem jamranju čez celoten svet, ljudi in dejanja, ki so mi takrat pokvarila dan. Naprimer to, da sem nek večer prišel popolnoma moker domov, zaradi avtobusa, luknjaste ceste in ogromne luže. Veliko o tej objavi ni za povedati. Spet je bila v ospredju pesem, tokrat od Lighthouse family - High. Morda jo poznate. Vsekakor priporočam poslušanje sleherni duši.

Nato je prišla zgodbica. Kapnilo mi je v mislih in nastala je praktično iz nič. Deležna je bila nekaj pohval, tako, da sem sklenil, da se nadaljuje. Kdaj bo to, pa je le vprašanje časa.

Dočakal sem...

Sledila je objava z mojo izpovedjo. O tem, kako me je ljubezen omehčala. Vedno sem govoril, da se ne bom vdal, da se ne bom pustil prizadeti, da me ne bo spravila na kolena. Pa me je. Kakor hitro me je dohitela, tako hitro sem bil na tleh, premagan. Sedaj mi gre le še ona po glavi. Ah, ta ljubezen! Omenil sem tudi film Twilight. Vsekakor film za domačo videoteko. Če si ga še kdo ni ogledal, mu priporočam, sam pa se bom lotil še knjige.

In zadnja objava je bila danes, ki se je na meni neljub način pričela, zato sem pričel s pisanjem nove, te, ki jo sedaj berete.

Pa lep pozdrav

Zgodbica - I. del

2009-03-06T16:29:00.003+01:00

Stal je. Piš vetra je mršil njegove povprečno dolge rjave lase. Slišal ni ničesar. Ne mestnega hrupa v daljavi, ne ptic pevk, ki so se počasi vračale nazaj z juga, ne temačne, mirne reke, ki je počasi, a vztrajno tekla globoko pod njim. Roke so se mu skrivale v žepih, kot pred nečim hudim. Čeprav je bil dokaj topel, sončen dan, je drgetal in se tresel. Rahlo bled v obraz se je zazrl naokoli. Nikjer ni bilo žive duše. V daljavi se je slišalo hupanje avtomobilov, ljudi, ki so hiteli iz služb domov k družinam, svojim ljubljenim. Njegove rjave oči so se zalesketale. Ljubljeni. Misli so mu odplavale domov. Oče. Mati. Sestra. Hudi časi so in še prihajajo. Mati je izgubila službo, očetova je na kocki. Še najbolje se drži sestra. Živi v svojem svetu, tako kot on, tako kot oče in mati v svojem. Napeto je postajalo. Vsi ti problemi, ves ta problematičen svet. Vplival je na njih.

Bodo že razumeli, čas bo zacelil vse. Morda jim bo potem bolje.

Sredi razmišljanja, ga je zmotilo zamolklo hupanje približajočega vlaka. Ni prenehal s hupanjem. "Kaj me res ne more nihče pustiti pri miru?!" je pomislil. Z naveličanim pogledom je pogledal proti vlaku. "Pa kaj trobi, kreten." Za stotinko sekunde je zagledal strojevodjo, ki mu je kazal znano gesto, rekoč da je neumen. Hotel mu je nazaj pokazati sredinca, a vlak je že švignil mimo njega. Močan veter, ki ga je povzročil vlak, ga je prisilil, da je naredil korak. "Nihče me ne razume! To je moja stvar, kaj delam na železniškem mostu!" Ni se pustil motiti, z mislimi je odplaval nazaj. Dobri stari časi, ko je bil igriv in vesel. Ko se je preganjal po ulici, kakor mlade račke v reki pod njim. Ko še ni vedel, kaj je to ljubezen. Ko še ni vedel kaj ga čaka. In sedaj, veliko let kasneje, stoji tu, na mostu. Odrasel, a še vedno z veliko življenja pred njim, v vsej svoji temačnosti, čakajoč trenutek. "Zakaj se mora to dogajati meni. Tudi drugi imajo probleme, pa kako jih rešijo?! Kako se soočijo?! Jaz ne zmorem, ne zmorem več tega!" Od razočaranja je zavzdihnil. "Preveč je vsega, preveč. Nikoli mi ne bo uspelo." Misli so mu že odplavale daleč stran, a mi ostajamo z njim. Tu stoji, sključen, kakor, da na ramenih nosi vse tegobe tega sveta. Glava mu je sklonjena, oči gledajo v prazno. Še nekaj mesecev nazaj, ste ga lahko videli vsega veselega, zadovoljnega. Bil je tak kot vsi ostali. Zabave in rajanje pozno v noč mu ni bilo tuje. Šolo je opustil. Potihoma. Vsake toliko je še šel pogledati, a v glavi že dolgo ni bil več pri stvari. Preprosto ni bilo to zanj. Ni bil zadovoljen s sabo. Pričakovanja so padla v vodo. Skrbi je utapljal v alkoholu in družbi. Na zunaj ni kazal znakov skrbi, ni kazal znakov trpljenja. A v njem je mlelo dan za dnem. Nikakor se ni moral osredotočiti. Postal je tih, zaprt vase. Doma so slutili, da gre nekaj narobe. Vendar bili so vsak v svojem svetu. Bil je sam. Osamljen. Že dolgo. Želel si je nežne roke. Objemov, v katerih bi se skril pred skrbmi. Poljube, kateri bi pregnali vse slabo od njega. Dolgo je iskal. Dolgo čakal. Brez uspeha. Bil je na robu obupa, razmišljal je o vsemogočem. Zanj prostora ni bilo na svetu. Poskusil je storiti samomor. Na žalost ali srečo je pristal v bolnici, urigirali so še pravi čas in mu sprali, kar je pogoltnil. Dolgo časa ga ni bilo domov. Ko je prišel, ga je oče pričakal s pestjo. Da mu ne pride kaj takega več na pamet. "Kaj pa on ve, kaj se z mano dogaja!" Mama je v joku kričala nanj, kako je mogel kaj takega storiti. Tako je okreval še doma. Naj bi padel z balkona. Kasneje, ko se je spet vrnil med njih, ga niso več poznali. Pil je še več, pričel je celo z drogami. Vseeno mu je bilo za cel svet. Domov se ni več vračal. Ostajal je v študentskem domu. Ni imel denarja. Sposojal si ga je od prijateljev. Jedel ni veliko. Kakšen dan celo nič.

Nato se mu je izboljšalo. Kar naenkrat. Našel je delo. Dobil je vsaj nekaj denarja, da je preživel skozi dni. Kakor da bi odrezal je prenehal s pitjem in uživanjem drog. Imel je dovolj. Zapiral se je v sobo, prenehal je hoditi na zabave. Zunaj se ga je videlo le še na poti na delo in v trgovino. Šole ni več poznal. Proste ure je preživel pred zaslonom računalnika. Bil je njegovo okno v svet. Virtualni svet. Zanj je bil to resničen svet, kjer mu je šlo dobro. Imel je virtualne prijatelje, virtualne zabave, virtualne ljubezni...

"Matic?!" je zaslišal za seboj. "Matic! Kaj delaš tu?!"

"Monika! Kako si me našla?"

"Šla sem k tebi domov, pa te ni bilo, pa sem se sprehodila čez sprehajališče in te opazila tu. Kaj počneš na mostu?! Takoj pojdi stran!"

"Pusti me pri miru! Rad bi bil sam!"

"Ne bom te, takoj pojdi sem! Nevarno je! Prosim te, ne stori si hudega!"

"Ničesar si ne bom storil, samo pusti me pri miru! Še misliti ne morem v miru?!"

"Matic, prosim, pridi sem, greva domov. Prosim!"

"Pa kaj ti je! Sem rekel, da si ne bom nič storil! Sicer pa, te nič ne briga!"

"Strašiš me! Pridi k meni!"

Zavzdihnil je in počasi šel proti njej. Močno ga je objela, on pa je naveličano še vedno držal roke v žepih. Odvlekla ga je z mosta. Še zadnjič danes se je uzrl nazaj proti mostu. "Pa saj je samo most..."

"Prosim, ne počni mi tega! Veš, da te imam rada!"

"Ah! Seveda...Pa saj nič nisem nameraval, le mir sem želel imeti..."

"Na mostu ja! Drugič si ga najdi drugje!"

Njune pojave so izginile za ovinkom. Monika je bila njegova punca. Njegova bivša. Spoznal jo je v svojem virtualnem svetu. Prepričala ga je, da sta šla ven na pijačo. Bila mu je všeč. Postal je srečnejši. Čez nekaj časa, je izvedel, da ga je prevarala. Podlegla je drugemu. Njemu pa se je zrušil svet. Vse, kar mu je uspelo zgraditi. Ni je več maral. Ni je več hotel. Vendar ga je hotela nazaj, bilo ji je žal. Bilo mu je vseeno, kaj se dogaja. Zato je še vedno bila proglašena za njegovo punco. Skupaj sta spala, skupaj preživljala dneve. Njegove sanje pa so bile neuresničene. Ni bilo nežnih rok, ni bilo toplega objema. Ni se maral objemati in poljubljati z njo. Pa vendar je vseeno še vztrajala z njim.

Preden sta prišla domov, je spet pričela z enim in istim, kot vedno.

"Zakaj me ne maraš?"

"Halo! Ženska! A se ti zavedaš kaj si mi naredila?!"

"Ja pa saj sem se ti opravičila, žal mi je za to..."

"In to misliš, da odtehta vse?!"

"Jah..očitno ne, vendar se ti želim odkupiti."

"Odkupila se mi boš, ko boš izginila iz mojega življenja.."

"Nesramnež! Človek ti želi dobro, žal mu je, ti pa takole!"

"Ničesar tega ne bi bilo potrebnega, če bi ti malo bolje razmišljala z glavo!"

"Pa kaj resnično ne misliš pozabiti?! Kolikokrat se bom še morala opravičiti?!"

"Se sploh ni treba. Storila si mi že dosti gorja."

Pot sta nadaljevala v tišini.

Se nadaljuje...

PS: Vsakršna podobnost z resničnim življenjem je zgolj naključna. Imena, dejanja in kraji so izmišljeni.

Njej

2009-02-19T18:04:00.003+01:00

Zagledal sem jo! Stala je tam, v vsej svoji lepoti. Še, ko sem izstopal iz avta, nisem mogel odvrniti pogleda od nje! Neverjetno, kako hitro je pritegnila pogled. Bila je kakor sonce okolici, v kateri je stala. Odeta v temne barve je čakala pravega. Zahvalil sem samemu sebi, da sem sprejel povabilo, kajti sedaj, stoječ pred njo, mi ni bilo žal niti enega preživetega trenutka življenja. Na hitro se mi je v spominu odvrtel pogovor dve uri nazaj: "Ej, jo greš pogledat?" Najprej sem globoko pomislil, nato odgovoril s pritrdilnim tonom. In sedaj že stojim pred njo. Prekrasna je. Dih jemajoča. Neverjetna. Počasi sem se ji približal. Dotaknil sem se je. Beseda nama niso bile potrebne. Narave okoli sebe nisem slišal več. Bila je nekje daleč. Bila sva le še jaz in ona. Pobožal sem jo. Ni se pritoževala. Imela je nekaj napak, katere bi se dalo popraviti. Nič hujšega. Vseeno me je popolnoma prevzela. S svojimi angelskimi krili je nakazala, da bi me rada sprejela vase. Bil sem presenečen. Tega nisem pričakoval. Že to, da sem se je lahko dotaknil, je bilo vredno trpljenja. Nikoli si nisem mislil, da me bo kdaj tako zelo prevzela, da mi bo tako zelo všeč. Nisem vedel kaj bi. Sam od sebe sem se spravil v njen objem. Bila je kot ulita zame. Tako lepo sva se prilegala drug drugemu, da ne bi nikoli več odšel od nje. Božal sem jo. Bilo ji je prijetno. Naenkrat sva se oba odprla. Pričel sem jo božati po njenih vzburjajočih conah. Ni bilo težko najti prijetnih točk, ob katerih mi je odgovorila vsakič z drugačnim vzdihajočim tonom.

Prišel je trenutek. Vzel sem ga ven. Bil je pripravljen, da opravi svoje delo. Počasi a nežno sem poiskal špranjico in še počasneje in nežneje ga vtaknil vanjo. Sprva ni bilo odziva, zato sem ga malo premaknil. Naenkrat je oživela. Obudil sem divjakinjo iz nje. Kar zažarela je. Sprva me je tak odziv zmedel, a kaj kmalu me je to še bolj prevzelo. Še malo sem se potrudil in zgodilo se je. Močno se je zatresla. Zagrabil sem jo. Močneje. Pritisnil do konca. Kar rjovela je! Odletela sva v oblake, v višave. Skupaj. Skupaj združena v eno. Bilo je neverjetno. Poskušala sva več položajev. Premikal sem jo, jo grabil. V vročici sem pozabil prisotnost še koga drugega. Ni me zanimalo nič. Ni me skrbelo nič. Bil sem prevzet, bil sem v oblakih.

Ko sva končala, je šla pod tuš. Gledal sem jo kako se tušira. Lesketala se je v svetlobi. Nisem se mogel zadržati. Moral sem jo še enkrat. Najprej se je posušila, nato še uredila. Nato sem jo. Bilo je neverjetno. Kot da tistega prvič ni bilo. Spet sem bil popolnoma prevzet, spet me je držala na vrhuncu. Neopisljivo!

Naslednja stvar katere se spominjam je odhod. Gledal sem jo. Spet je stala tam. V vsem svojem sijaju je kar žarela. Žalostnih oči sem odhajajoč še zadnjič pogledal za njo. Morda je bilo to zadnjič, morda ne. Sam pri sebi upam, da jo bom še videl, jo še občutil.

Morda celo njeno sestro! Oh ja, ima sestro. Prelepo sestro. Vredno vsakršnega greha. Vendar težko dosegljivo. Zato bo ona še naprej moja skrita želja. Upanje, da se še kdaj združiva. Upanje, da bo nekoč moja, nekoč, ko bom imel dovolj denarja. In takrat bom lahko ponosno rekel: moja, Opel Corsa.

Valentinovo

2009-02-14T18:31:00.005+01:00

In tu je dan. Dan zaljubljencev, dan parov, dan ne vem še česa. Sprašujem se ali bi moral dati temu dnevu kakšen poseben pomen. Ne. Zakaj? Ker, če imaš nekoga rad, ga ljubiš 24 ur na dan, 7 dni v tednu. In da mu to pokažeš, ne potrebuješ posebnega dneva za to. Ampak Američani so pač Američani. Vsi ostali pa tik za njimi, hodimo z jeziki do tal, kot, da so naši idoli. Tako je in dokler bo komercializacija, bo tako tudi ostalo. Torej zakaj si ta brezvezni praznik zasluži omembo in celo svoj vnos v blog? Zato, ker naj bi bil danes poseben dan v mojem osebnem življenju. NAJ bi se dobil s svojo Ljubeznijo. Kot nekateri veste, oziroma ste brali, naj ne bi bil več samski. Zgodilo se je na četrtek. Prvič in zadnjič. Po tistem je šlo vse skupaj strmo navzdol. Nekaterim je znano, da je Ljubezen preposto izpuhtela, izginila. Od nje ni bilo ne duha ne sluha. Seveda sem jaz, skrben človek, izgubljal živce od skrbi kaj se dogaja. Lepega dne se je pojavila, dobil sem sms. Seveda je od prvega najinega snidenja, do danes še videl nisem. Ni to lepo? Prijatelj mi je omenil, kako dobro razmerje imam. Ženska mi da mir, ko pa me hoče me pa pokliče. Menda naj bi bilo to dobro razmerje? Morda zanj. Jaz od svojega razmerja pričakujem mnogo več in taka izginotja mi niso ravno pisana na kožo po tolerantnosti.

Bomo videli kaj bodo prinesli prihajajoči dnevi.

Valentinovo. Ko vprašamo strica vemokoga po Valentinovem, je prva razlaga takšna: "Valentinovo ali praznik svetega Valentina se praznuje 14. februarja in je tradicionalni dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen."

Če povezavo odpremo, dobimo še lepo razlago o tem dnevu. Na slovenskem že dolgo praznujemo god svetega Valentina. Ampak pred modernizacijo tega praznika, je za Valentina veljalo, da je prvi spomladin - ta, ki prinese ključ do korenin. Ta dan je pomenil pričetek poljedelskih del, poleg tega pa naj bi se takrat tudi snubili ali ženili ptički. Presenetljivo, je današnje pojmovanje praznika prišlo iz Nizozemske. Očitno ne moremo v našo prelepo deželico ničesar prejeti neposredno. Še plin ne...

In kako se preživlja ta "praznik" danes? Večini je ta dan bolj pravilo kot nuja. Ali pa kar oboje. Kupiti moraš darilo, če ne te spet kdo grdo gleda. Pač tako je. So izjeme. Ponavadi so to samske izjeme. Te izjeme imajo velikokrat sarkastično mnenje o Valentinovem, ki mu pravijo tudi "dan zavedanja samskosti". Vsekakor je ta dan, tako kakor Božič eden lepših za zaljubljene in eden slabših za samske. So svetle izjeme, katerim ti dnevi ne pridejo do živega in se ne zmenijo za to, kar pravijo novodobni običaji. Vendar tako se začne. Tako so se nekoč, pred davnimi časi pričeli prazniki in tako se jih kasneje spoštuje. Vse manj bo takšnih svetlih izjem in postala bo navada. Na naš račun se bodo tako polnile blagajne, mi pa bomo veselo obdarovali najdražje, kot, da je to edini dan v letu, na katerega ji lahko iskreno izkažeš ljubezen. To me spominja na vnos, ko sem pisal o pomenu ljubezni, ki počasi in vidno postaja rutina, "predmet" na katerem je možen zaslužek.

Ah, kam gre ta svet!

In kako je izgledala Valentinova voščilnica pred 100-imi leti?

Še ena majhna malenkost:

Pa veselo Valentinovo

Have you ever really loved a woman?

2009-02-06T23:15:00.005+01:00

Smešno je, da sem ta blog pričel pisati že nekajkrat, a vedno se mi je ustavilo in sem vse skupaj zavrgel. Kot, da bi našel v glavi praznino, črno luknjo in vse kar sem lahko še storil je bil klik zgornjega desnega križca. Dejansko nisem točno vedel o čem naj vam pišem. Ali je bilo toliko stvari, da nisem vedel kje naj začnem, ali pa ni bilo nobene. Dejstvo je, da sem pri zadnjem zapisu v blog sprostil vse misli in vse (skoraj vse), kar mi je ležalo na plečih. Moram reči, da se počutje izboljša, po takšnem izpovednem navalu besed, da ne govorim kakšna zaskrbljena sporočila sem dobival s strani prijatejev. Zahvaljujem se vsem vam za skrb, kot vidite sem še vedno živ. Potreboval sem le mir, mir pred vsem. Sicer se mi zdi, da ga je bilo še premalo pa vendar sem zadovoljen z rezultatom počutja.

Have you ever really loved a woman? Naslov pesmi Bryana Adamsa. Vsekakor ena izmed najlepših pesmi, kar jih lahko slišiš z današnjo tehnologijo. Hkrati pa vprašanje za moške, lahko tudi obratno: Ali ste kdaj zares ljubili?

Kaj sploh za vas pomeni zares ljubiti? Ali je ljubezen, da se s partnerjem skregata za vsako malenkost? Ali je ljubezen, da se s partnerjem vsepovsod mečkate, stiskate, objemate, poljubljate...? Kaj sploh je ljubezen? Današnje čase je super popularno, da imaš koga za en dan, oziroma za samo tisto zabavo na kateri prisostvuješ. Čemu to? A se tako išče partnerja? Sam tega nisem nikoli razumel. Ali je potem najboljše, da greš od enega do drugega, strastno poljubiš in vidiš če preskoči kakšna iskrica pri vsem tem alkoholu? Mogoče pa je to le v modi. Tako kot biti emo. Pač eni se režejo, eni pa poljubljajo vsevprek. Od ene skrajnosti, pa do druge. Pa so se profesorji in učitelji pritoževali nad nami, kako razposajena mladina smo bili. Bognedaj, da se je koga zalotilo med kajenjem! Sedaj te pa lahko že 12-letna deklica uči o kajenju, pitju, seksu in ljubezni. Kot, da je pojedla v eni tabletki nekaj let izkušenj in znanja!

Potem pa napočijo leta. Starejša, se umiri. Sedaj bo pričela z resnim iskanjem. Našla si bo fanta, našla si bo ljubezen. Pravo ljubezen. Pri 18-ih ali 20-ih, polna izkušenj že od malih nog, vsevedna, preizkušena se napoti v vode resnega razmerja. In potem, ko je že nekaj let poročena ženska jo prične divjina klicati nazaj. In potem so ločitve in potem komplikacije in potem otroci in potem ljubimci. Naveličana enega in istega obraza gre nazaj v mladostniška leta. Pa to ne velja samo za punce! Dejansko sam več ne vem kam gre ta svet. Pravijo, da na mladih svet stoji. Menim, da mladim dol visi, da na njih svet stoji! Glavno da njim stoji! Dejansko, ko slišim o tem in onem, kaj vse se dela, se sam počutim starega. Zelo starega. Pa se pogovarjam v službi s sodelavkami, še enkrat starejšimi kot jaz, pa pravijo kako mlad sem. Ne počutim se niti malo mladega. Ko vidim na cesti skupinice mladičev, prerivajoč, poljubljajoč in še kaj drugega, se počutim starejšega še najmanj deset let več! In, ko jih tako gledam se vprašam. Bodo sploh kdaj vedeli kaj je zares ljubezen? To je mladina filmov, kina in TV ekrana. Tam pa učijo same ideale. Najhuje je ko mladec ugotovi, da le ni vse tako idealno. Na ekranu ni kreganja, vsaj ne pravega! In ko bo tak mladec postavljen pred preizkušnjo, mu bo edina rešitev ločitev. In kje je tu ljubezen?

Pa poglejmo kaj pravi SSKJ za besedico ljubezen: močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola. Tako, sicer malo neprimerna razlaga, saj poznamo tudi istospolne itd., ampak pustimo to.

Naklonjenost. Nekomu biti naklonjen. Močno. Živeti zanj, živeti zanjo. Živeti skupaj. Biti zaljubljen, biti ljubljen. Ljubiti se. To so radosti ljubezni. To je tisto, ko zagledaš to osebo in dobiš metuljčke v trebuhu. Ljubiš. Treseš se. Sanjariš. Ljubiš. Pogrešaš, ko je ni poleg. Upaš. Ljubiš.

Skratka živiš sanje in sanjaš ljubezen. Hkrati pa se bojiš, da ne mine, da te ne zapusti ljubezen.

Ali sem kdaj zares ljubil? Sem. A sem bil izdan. Ljubezen me je izdala, pahnila v temno brezno propada. Tudi tega je zmožna ljubezen. A sem se pobral. Rešil. Bil je potreben čas.

Ali bom še kdaj ljubil? Bom. Kmalu? Upam, da.

Te dni je završalo med prijatelji, da nisem več osamljen, da je prišla. Prišla in me prevzela. Da, prišla je. Vendar se ne upam popolnoma odpreti. Ne takoj. Nočem postati takoj ranljiv. Previdnost ni nikoli odveč in takojšnja zagretost, me je že prevečkrat preveliko stala.

Sedaj, z več izkušnjami, vstopam v novo vezo.

Ali bo to le kratkotrajno, moderno sranje? Ne. Je pa res, da to ni odvisno le od mene. Sam se bom prepustil toku in užival sleherne minute.

Pa vi? Ali ljubite? Kako ljubite?

Pa lep pozdrav

Brez naslova

2009-02-01T19:30:00.006+01:00

Popizdu bom! Kaj sm naredu na tem pofukanem svetu da si zaslužim tako sranje! Zakaj kurca moram ravno jaz doživljat najhujše pofukane more v tem pofukanem življenju! Koji kurac si to zaslužim!

Na pofukane živce mi gre, ko mi mati teži s tem,kaj sem pofukano tečen in trmast! Na živce mi gre, ko sestra odpira vrata, medtem ko bi rad imel v svoji sobi pofukano temo! Prekolnem vsakega, ki skuša navezati pogovor z mano! Zakaj me nihče ne razume! Prosim pofukano preveč?! Jebemti in pofukano življenje! Zakaj mi mora pofukana usoda, če sploh obstaja zagreniti vsako pofukano veselo pričakovanje! Sovražim pofukan sneg! Sovražim pofukano usodo! Sovražim pofukan svet! Zakaj sploh še živim?! Zato, da imam stalno pofukano grenkobo v ustih?! Da se mi vsaka stvar izjalovi?! Zakaj me pofukani tastari ne pustijo pri miru, če to želim?! Ne, treba je tečnarit, drezat, drkat u glavo in še enkrat biti tečen! Koji kurac je z vsemi! Kaj moram res biti pofukan klovn vsak dan?! Kaj moram res biti stalno nasmejan, pa čeprav bi se najraje pofukano zjokal v naročju, koga ki ga imam rad?! Zakaj se to dogaja meni?! Jebena pofukana usoda, mi mora stalno greniti življenje! Prosim res tako veliko?! Ko končno vidim svetlo luč v pofukanem temnem predoru, ko sem že skoraj zunaj, me pahne nazaj! V pofukano brezno! Zakaj?! Zakaj?!! Sem tako ničvredna oseba?! Kaj kurca mi je treba tega! Vrh glave imam vsega! Vrh glave imam sebe! Trudim se! Matram se! Delam po pravilih! Skušam ugoditi! A to ni dovolj! Pa kaj naj dušo spustim?! Jebemti usoda! Pofukana usoda! Dost te mam! Kaj bi rada od mene! Naj si iztrgam pofukano srce?! Fuknem čez okno?! Jebemti usoda! Daj mi že enkrat mir! Zakaj ne moram normalno živet! Zakaj je treba jebat mene! Pofukano življenje! Zakaj moram trpeti?! Zakaj me ne pustiš ljubiti?!

Striptizeta

2009-01-25T17:54:00.005+01:00

Oh ja, bil je petek in bila je sobota. In bila je že skoraj nedelja. Počasi so se minute približevale nedelji, mi pa smo veselo rajali in peli ob poslušanju metalske glasbe v priljubljenem metalskem baru v našem okolišu. Bila je moja prva letošnja sobotna noč, katero sem preživel v veseli družbi osmih prijateljev. Dobrih starih bivših sošolcev. Da nam je to uspelo, smo imeli dogovarjanja cel teden pred dogodkom, tako da nam srečanje ni moglo spolzeti med prst. In bili smo tu. Pili seveda pivo, ter veliko dorekli.

Mimogrede je nekdo med družbo opazil plakat, na katerem je pisalo, da je v soboto 24-ega januarja striptiz šov. Vsi smo skoraj naenkrat pričeli vleči ven mobitele in pogledovati po današnjem datumu. Osuplo smo se spogledovali in z pokvarjenim nasmehom potrjevali, da bo današnji večer še veliko bolj zanimiv, kakor je bilo sprva mišljeno. Ura je bila enajsto, ko naj bi se pričelo, srca osmih mladeničev pa so bila hiter takt pričakovanja golote. Tudi po nekaj minutah ni bilo ničesar nenavadnega v baru. Vsako deklino v baru smo natančno preučili, rekoč, morda se bo pa ona slekla. Nobena se ni. Počasi smo pričeli obupavati, morda pa te striptizete Kiki (tako je pisalo na plakatu) nazadnje ne bo. Pili smo ga naprej. Debata je potekala in kar naenkrat postane ozračje v baru napeto. Prišla je Kiki, striptizeta. Da pa je bilo ozračje še bolj napeto, je poleg pripeljala tridelno omaro, osebnega stražarja, za katerega nisem mogel ugotoviti, kako točno je sploh prišel skozi vrata. In pričelo se je. Kiki je bila deklina, niti ne vem koliko stara, rahlo temnopoltega videza, ki je veselo poplesovala med trenutnimi obiskovalci bara. Oblečene je bila v zares kratko mini belo krilo in zares ozek, ter kratek nekakšen motoristični jopič. Tudi bel. Seveda je bilo oboje prirejeno, za takojšno odstranitev. Plesala je po baru, pri tem pa vsakemu moškemu vlivala veliko mero testosterona z njenim pretegovanjem v predelu moškosti. Ker pa vsi ti moški niso kazali hudega zanimanja zanjo, se je za malo dlje ustavila pred našo mizo. In tako se je pričelo tisto, hujše. Na "srečo" sem bil v najbolj oddaljenem kotu, tako da nekaj časa se celo ni trudila priti bližje. Padel je jopič. Padlo je krilo. Ostalo je le še živo zeleno spodnje perilo. K sebi si je vzela prijatelja in se z njim malo poigrala, slekla tudi njega do spodnjih hlač. S kislim nasmehom in mislimi da nebi vzela še katerega izmed nas, smo se smejali. Ugriznila je njegovo banano, dobesedno. Od nekje je dobila banano in prijatelj je moral demonstrirati držanje njegove moškosti, medtem ko je ona opravljala svoje delo. Padel je modrček. Njene prsi so veselo poskakovale v ritmih neke RnB pevke. Padle so hlačke. Pogledi celotnega bara so bili uperjeni tam dol, v zakladnico znanja in lepote, v zakladnico strasti in užitka. Moram reči, da je presneto dobro skrivala. Nato me je presenetilo! Prijela je našo mizo in pričela vleči k sebi. Sedaj pa bo! V strahu bi skoraj prijel mizo k svojemu koncu in jo pričel vleči nazaj v svoj bran. Le miza me je ločevala od popolne golote Kiki. Zagrnil me je nekakšen strah, pred ne vem čim in ta strah je bilo čutiti pri vseh nas. Najprej se je zvijala pri prijatelju poleg mene nato je prešla name. Moral sem razširiti noge, uprla se je name in se zvijala pred očmi. Niti ne vem točno kaj sem takrat doživljal, najbrš sem se tresel kot šiba. Obrnila se je in pričela poplesavati še s svojo zadnjo platjo v predelu med nogami. Bilo je noro! Rahlo sem jo prijel za boke, vendar ne preveč, saj se nikoli ne ve, kdaj bi tista tridelna omara odprla kakšen svoj predalnik, vzela pest v roke in me z njo spravila gledat zvezde v glavi. Preselila se je na soseda. Oddahnil sem si. Mimo je. Kmalu zatem, ko smo vsi za našo mizo doživeli delček njenega plesa je odšla nazaj tja iz kjer je prišla. Vsi navdušeni smo veselo pili naprej. Vsak je zrasel za nekaj centimetrov, vsak je bil bolj možat, vsak bolj pogumen. Neverjetno kaj stori neka ženska, za povrh še plačana, na vtisih mladcev. Minile so minute, počasi je pojenjalo razburjenje in huda vročina. A kot strela iz jasnega, nas je zadela še enkrat. Tokrat v drugačni opravi, a še vedno, naša, Kiki. Tokrat je rjavo krilo, ki je plapolalo bilo še bolj izivalno, in njena majica, še bolj seksi. Spet je ponovila, kot prej. Tokrat z več upanja pri ostalih, a ponovno se niso dali. Tako je spet prišla k nam, priljubljeni skupinici. Kar me je še bolj presenetilo, je to, da si je izbrala ravno mene, za sotrpina pred publiko. Odločno sem se branil in kazal na prijatelja, ki je kazal znake zanimanja. S tem sem breme spravil nanjga, a mislim, da mi je bil nazadnje celo hvaležen. Tokrat je šla še dlje. Prijatelj je ležal, na tleh, pokrit s smetano, ali peno za britje. Ne vem točno kaj bi bilo. Seveda tudi tokrat do nagega. Le ona. Ne vem točno kaj sta delala na tleh, slabost moje oddaljenosti je bil slab razgled tako, da sem se moral zadovoljiti z občasnim stegovanjem vratu in mislijo na prejšni ples, ko mi je bila tako blizu. Seveda spet ni pozabila na ostale in se spet malo zavrtela v naših krogih. Kdor je imel v rokah steklenico piva, mu ga je vzela in ponudila svojo zadnjo plat. Škoda, da sam nisem držal steklenice v roki! Našel pa se je pogumnež v naših vrstah, ki pa je kar sam brez vprašanja prijel jo za zadnjo plat in jo veselo božal, dokler je bila v njegovem objemu. Kasneje je bil pohvaljen najmanj 20-krat. Nato je izginila, tokrat za vedno. Ni se več vrnila, ostala je v naših glavah, poleg alkohola. Vsi smo se kasneje strinjali, da je bil to krasen večer, s še lepšo popestritvijo. Po nekaj urah, smo tako vsi veselo se poslovili, razkropili in odšli vsaksebi. Ostali so imeli še veliko pot pod kolesi avtomobilov. Jaz pa sem, ker imam domovanje najbližje, vzel pot pod noge. Imel sem ravno dovolj časa, da sem še enkrat premlel, današnje (včerajšno) doživetje in vsekakor bo ostalo še veliko časa v mislih. Kajti bilo je prvič, prvič, da sem doživel in občutil ples striptizete.

PS: Da ne bo kdo mislil, da so se prijatelji alkoholizirani odpravili na pot. Zreli smo dovolj, da vemo kaj lahko in kaj ne, tako, da sta dva bila voznika, ki sta vso to mladež odpeljala do svojih domov.

Da pa ne boste rekli da vam ne privoščim niti slike. Najpogumnejši med nami, mi je že danes dopoldne veselo prilepil link, do njenih starejših slik (drugačna frizura itd.). Ta je ena izmed njih:

Današnji dan

2009-01-22T00:07:00.002+01:00

Prišla je! Kar težko verjamem! Torej kdo je prišel? O tem kasneje. Današnji dan se je pričel s pogledom skozi okno na deževno pokrajino, zaradi česar nisem ravno vriskal od veselja. Dejansko sem se zjutraj celo spomnil kaj sem sanjal. Bile so zelo žive sanje, povezane s tistimi pred nekaj dnevi nazaj. Ker sem že ravno vsem povedal kakšne sem imel, bom pa še napisal.

Pred nekaj dnevi sem sanjal kako sem kupil po izredno ugodni ceni avtomobil. Celo tako natančne sanje sem imel, da je bila določena tudi znamka. Avtomobil je bil Renault Megane RS. Zakaj ravno ta avto ne vem, vem le, da je v skupini manj priljubljenih avtomobilov. Torej. Imel sem svojega današnjega, Peugeota in tega Megana. Megana sem redko uporabljal, saj je med močnejšimi v svojem razredu, tako da je bil le za užitje, Pežo pa sem uporabljal za vsepovsod. No in od tu naprej se so se končale prve sanje in začele druge. Začne se, ko se cela naša družina pripelje na parkirišče pred blok, kjer naj bi imel tudi parkiranega Megana. Nekam začuden stopim ven iz avta, saj nisem nikjer opazil Megana. Še bolj začuden se sprehodim po parkirišču, da bi ga našel. Ni ga. Vse glasneje pričnem ponavljati besede kot so: "kje je avto?!", "kam je šu avto?!!". Tudi oče mi je pomagal iskati ga med množico pločevine. Obrnem se proti materi, opazim ji v očeh da mi nekaj skriva. Še enkrat vprašam kje je avto. In mati, ter predraga sestra izjavita: "Prodali sva ga..", "tako in tako maš še enega, tega si pa uporabljal zelo redko.." Kot da bi me udarila strela sem se zgrudil. "Pa ne mojega Megana, pa tako krasen je bil..!!". Neverjetno, a pričel sem jokati. V joku več nisem slišal, kako je oče pričel se jeziti na mater nato pa še sam potočil solze. Bil sem jezen, zaripel. Pričel sem vpiti na obe, kako so mogle prodati mojega ljubljenčka, zakaj to to naredile. Psoval sem, klel. Za konec pa je prišla še kletvica katera me je tudi zbudila. Prestrašen sem se znašel v postelji, gledajoč okoli sebe, kaj se dogaja in misleč da sem naglas zaklel v spanju. Verjamem, da me je zbudilo ravno to.

Kaj bi bilo če bi se sanje nadaljevale ne znam povedati. Vsekakor pa bi si najbrš skušal dragega Megana prisvojiti nazaj. V sanjah je bilo omenjeno, da je bil prodan nekemu rally dirkaču. Morda bo najbolje da pričnem iskati v tej smeri.

Sedaj pa pride na vrsto še ostanek dneva. Bil sem prisoten na vajah. Še prej pa sva se dejansko srečala s prijateljem, ne da bi se kaj zmenila kje in kdaj se dobiva, le jaz sem mu telepatsko poslal sporočilo, naj pogleda nazaj in pogledal je. Odšla sva na vaje. Preživela tri ure, nato pa naju je čakal zanimivejši del dneva, ko je prišla...ona. Kdo? Ja, ona. Dekle, ženska, karkoli. Prišla je s prijateljico. Dobili smo se na prešernovem trgu, odšli na čaj, nato pa je že počasi mogla oditi. Že prej so bile pa po nakupih. Škoda ker je tako daleč doma... Ah, pa saj bo še možnost. Upam. Bomo videli. Življenje je zmožno še pošteno se poigrati z mano. Ali bi lahko bil to konec, leta in nekaj mesecev trajajočega stanja? Ne vem. Velikokrat sem že stal pred odprtimi vrati, a vsakokrat so jih zaloputnili pred mano. Zakaj le bi bilo sedaj drugače? Vsekakor se bom prepustil toku in se pustil presenetiti.

Pa lep pozdrav

Kako je lepo..

2009-01-18T22:23:00.002+01:00

Za razliko od včeraj sem danes malo bolje. Sem pa doživel danes en tak, nostalgičen dan. Večino dneva sicer nisem delal ničesar, tista prava stvar pa je prišla proti večeru. Namreč odpravil sem se v našo prestolnico, kot vsi pridni študentje naproti novim potem znanja. Nemara se boste spraševali, kaj hudiča je tako dobrega v tem? Odgovor je vožnja. Mogoče se boste spet vprašali: Pa kaj je v vožnji v avtu, tako dobrega?

Zame je to najlepših tistih nekaj minut, ali v tem primeru eno uro. Ena velika uživancija, ko sedem v avto, prižgem motor in poslušam prelepe zvoke batov, ki ustvarjajo svojo simfonijo. To je pesem, ki pomirja, pesem, ki ti da adrenalin, pesem, ki te osrečuje. No in tako sem danes prižgal svojo poezijo in odletel na krilih domišljije v našo preljubo prestolnico. Nič ni lepšega kot držati v eni roki volan, v drugi pa prestavno ročico in tako nadzorovati eno-tonsko maso.

No in ko sem se takole peljal proti cilju, mi je spomin odplaval nazaj, v preteklost, v čase ko sem lahko o takih prizorih le sanjal, kot mlad fantič, takrat lastnik ogromno majhnih avtomobilčkov vseh vrst. Sanjaril sem o osemnajstem letu starosti, varčeval denar, da ga porabim za izpit, sanjaril kako bom v svojem priljubljenem avtomobilu požiral neskončne daljave. Dejansko sem si predstavljal enega luštnega kabrioleta, zgoraj brez, veter v laseh in šviganje po ravni cesti nekje sredi ničesar. Seveda ob tem nebi manjkala niti dobra glasba. Tisto glavno pa bi bilo, da bi bil jaz voznik in bi veselo tiščal stopalko v nedogled.

Nato sem se vrnil v sedanjost. Moje želje so izpolnjene. Držim volan, tiščim stopalko. Mislim, da je od tega občutka boljši le še seks. Ne morem si predstavljati, da tega nebi več imel, mislim pa, da bi težko se sprijaznil. Nikoli več nočem biti brez svojega volana, nikoli več brez tega krasnega občutka, nikoli več brez simfonije.

Pa lep pozdrav

Branje na lastno odgovornost

2009-01-17T23:16:00.004+01:00

Danes sem prekleto slabe volje. Zakaj? Nimam pojma. Paše mi tako. Če ti to, kot bralcu, ni po godu, zapri brskalnik in ne beri tega vnosa v blog.

Vsa družina že spi. V tihoti noči sedim v naslonjaču sam v temi, z računalnikom pred nosom. Dogaja se nič veliko. Pogleda v sveta skozi okno nimam, ker so spuščene rolete. Razmišljam kaj bi vam napisal. Ali naj pišem o temi, o kateri sem se pogovarjal z zelo dobro prijateljico? O tem kakšni so po mojem mnenju gorenjci in ljubljančani? Ja, slabo mnenje imam o vas, še posebej o ljubljanskih avšah in kretenizmu, ki se dogaja med lastnimi prijatelji. Nikoli ne bom razumel teh ljudi, kako so lahko tako zelo kompleksni, tako nagnusni. Razlagal ne bom. Mogoče drugič, danes definitivno nisem pri volji.

Še vedno razmišljam o čem naj vam pišem. O kolegici ki je sveže zaljubljena in ima fanta? O kolegici, za katero sem včasih imel upanje, da bo kaj več kot le kolegica? Ne, ne bom o njej. Kar je bilo, je bilo. Vedel sem, da se bo tako končalo, kakor vem pri vsaki, za katero imam upanje. Dosedaj so bile moje napovedi vedno potrjene.

Resnično ne vem o čem naj vam pišem. O Jezni prijateljici, ker je nisem omenil v novoletnem vnosu v blog? O njeni jezi, ker je nisem omenil kot najboljšo, ker je spodaj dopisala RTM? Res lepo od tebe draga prijateljica, ampak če me ne poslušaš ko rečem, da nisem izpostavljal najbolših, ampak sem izpostavljal smešne. Tvoj sms je bil perfekten, hvala ti za krasne želje in tudi jaz ti rečem RTM. Upam da boš lažje spala.

Ali naj pišem o moji nesocialnosti? Ah seveda! Ob polnoči, ko se velika večina prijateljev zunaj zabava, jaz pa sedim za to prekleto kišto, katera mi očitno daje življenske funkcije. Sovražim vse stvari, izumljene v tej kišti, od katere sveti svetloba in vidim črke na njej. Ah seveda, popoldne sem šel celo ven! Za pol ure! S prijateljem sva se šla zapeljat po mestu iskajoč primerno parkirišče, nespluženo, primerno za drift. Seveda sva ga našla! A več kot rinjenje mojega avtomobila po visokem snegu nisva dosegla. To sem danes doživel! Če izključim od boga poslana dopoldanska hišna opravila.

Še nekaj časa poslušam neko hudo dobro glasbo, nato ugasnim hudičevo kišto se uležem v posteljo in zaspim.

Pa lep pozdrav

Neko razmišljanje

2009-01-15T21:54:00.002+01:00

Včerajšna noč je bila ena izmed zanimivejših letošnjega leta. Seveda je dan na začetku potekal tako kot ponavadi, točno kako, pa si lahko preberete v prejšnjem vnosu v blog. Razlika je bila le ta, da sem šel včeraj celo na predavanja. Velik korak zame a majhen za našo šolo.

No in kaj je bilo tako zanimivega. Seveda, po kosilu-večerji, se prileže pivo, pa smo šli. Trije. Nikamor drugam kakor v našo stalno gostilno, za šank. Bilo je super. Natakarica je bila v redu, ostali pivci so bili v redu in tako je padlo spet nekaj piv. Vsakokrat se vprašamo, kako nam to uspe. Gremo na eno pivo, konča se najmanj s petimi. No in tako je potekal večer, do kakšne devete ure. Nato dobim klic prijateljice, kje smo, kaj delamo. Povabil sem jo, da se nam pridruži. Na eno pivo. Prišla je, spili smo seveda več kot eno pivo. Naš tretji član je odšel domov, tako da smo ostali samo še jaz, prijatelj in kolegica. Preselili smo se v drugo gostilno. Naročili znamenito podmornico in se je pričelo. Očitno kolegica ni zdržala toliko kot medva, zato je bila pošteno "vesela".

Veselili smo se, imeli se lepo. Bilo je tam še nekaj mladih pobičev, pogovarjali smo se, se veselili. Zanimivo mi je bilo, kako je eden tistih pobičev osvajal kolegico. Ali drugače rečeno, namigoval na raznorazne perverzne stvari. Nikoli še nisem imel priložnosti videti, če lahko rečem, "jebača" na delu, zato sem še z večjim zanimanjem spremljal vsak njegov gib. Prišel sem do zaključka, da moraš imeti velika moda (beri jajca!), da ti kaj takega uspeva. Sicer je potem raje odnehal, saj sva bila jaz in prijatelj, kot njena varnostnika, leva, ki varujeta svoj plen. Če bi lahko sploh rekel plen. Kako se je vse skupaj končalo? Zamislite si prizor: ura dve ponoči, žive duše ni na ulici, pada sneg, lepo počasi. Cesta je zasnežena, še ne plužena. Trije, dva fanta in dekle hodijo po sredi ceste. V soju luči je videti obrise kako se smejejo in se veselijo. Dokaj lep prizor, če odvzamemo alkohol, kateri je hudo vplival na to dekle. Ja, kolegico sva spremila do doma, se pravi 15-20 minut hoje proti centru mesta. Okolica je bila prekrasna, če bi se spomnil bi slikal, a jaz sem bil z mislimi drugje. Drugje, pri paru, sredi poti, ki me je vodila bogvekam (na pivo), takrat po kosilu-večerji. Zdaj boste mislili, kakšnem paru? O čem človek govori? Bom razložil, črnila ne potrebujem, papirja pa tudi ne, tako, da mi ne bo zmanjkalo.

Da malo prevrtim nazaj čas. Takrat ko smo šli od kosila-večerje na pivo, smo pač šli po običajni poti. A tokrat je blo drugače. Sredi poti, nam prekriža pot par. Sredi ceste sta se stiskala in se poljubljala. Tako blizu poljubljanja in objemanja nisem bil že dolgo. Nista se pustila motiti, ko je meni meter stran vzelo sapo, in kot pri strganem filmskem traku sem v nekaj sekundah podoživel dve leti bivšega življenja, dogodkov in ljudi, ki so me tisti čas spremljali.

Lahko rečem, da mi je tisti par pokvaril dan? Mogoče. Jaz vem le to, da ko smo pili, se veselili, se pogovarjali, se smejali, se je meni prikazovala slika tega para, natanko pred mano, kot zrcalo preteklosti.

Nerad se spominjam preteklosti, pozabil sem jo. A taki prizori...taki prizori te vržejo nazaj v brezno. Ne pustijo ti dihati. Taki prizori te spravijo na kolena. Taki prizori, ti orosijo oči.

Bil sem obupan, bil oslabljen, bil na dnu, bil niče, bil zguba. A tak prizor, te lahko spravi v najhujšo pogubo, najhujši pekel, če mu le pustiš.

Sam sem to preživel. Nisem v pogubi, ne v peklu. Le otožnost, na stare čase je prišla, čase, ko sem ljubil.

Pa lep pozdrav

Povprečen dan

2009-01-13T01:27:00.011+01:00

Zbudim se popolnoma zliman, utrujen, pokajočih kosti in solzavih oči, zaradi prehude sončne svetlobe. Pod oknom imam celotno gradbišče, zaradi prenavljanja sosednjega bloka. Namesto ptičjega petja, sredi zime, me zbudi tolčenje pnevmatskega kladiva po betonu. Zakolnem. Cimer nekaj "leta" po sobici in se pripravlja za odhod. Pomanem si oči. "Jutro." pride kot vedno iz mojih ust. V odgovori dobim "Mornin." Fajn. Jutranji pogovor je stekel. Pogovor se nadaljuje z "Later", in odgovorom "Ajd, uživi" in se tako tudi konča. Ostanem sam. Ne da se mi še ustati, zato še malo poležim. Delavci pridejo iz malice ob pol enajsti uri in ponovno se prične ptičje petje pnevmatskega kladiva. "Zakolnem in ta pikamr". Skobacam se iz postelje, prižgem računalnik. Kot vedno, hiter pregled pogosto obiskanih spletnih strani in prijava na MSN. Gor me že čaka prijatelj. "Bok", "bok". Pogovor steče. "Gremo na predavanje?", "Neda se mi.", "a dej zakolnem", "bomo šla drug tedn", "ok, grem pod tuš", "ok, ajd", "ajd". Pogovor se konča. Zakolnem, ker sem spet tako len, da sem popustil in nisem prisostvoval na predavanjih. Grem na wc. Otresem ga. Umivanje rok. Nato nazaj v sobo. Vzamem brisačo. Šampon. Opremo za britje. Odidem v kopalnico. Zakolnem, ker je tako mrzlo v njej. Zakolnem. Lahko bi dali kaj več radiatorjev vanjo. Zakolnem. Lahko bi zapirali vrata, da nebi uhajal mrzel zrak noter. Lahko bi zakolnem študentje pustili okna zaprta, ne pa da jih odpirajo! In to v kopalnici! Zakolnem. Spravim se pod tuš. Navadil sem se briti kar pod tušem, ne potrebujem ogledala in zaenkrat mi uspeva brez hujših poškodb. Slečem se. Zakolnem. Sedaj, ko je zima je še hujši mraz. Razmišljam kako fajn je tu poleti. Zakolnem, ker mora biti ravno sedaj zima. Spravim se k tuširanju. Kako paše topla voda po mrzli koži. Odlično. Natančnejši opis tuširanja preskočimo. Morda je to bil za nekatere bralke najboljši del, a vseeno. Meje morajo biti. Sledi še umivanje zob. Po umivanju odletim z mokrimi lasmi nazaj v sobo. Ponovno se vsedem pred računalnik in nadaljuje se pogovor: "evo mene", "kul", "kdaj pridem", "ko boš zrihtan", "ok", "ok". Več ni potrebno. Mogoče če je še dobra prijateljica gor: "siiiis", "broooo", "kako si", "uredu", "kul". Med sušenjem las podrobneje pregledam osebno priljubljene spletne strani. Razni obiskovalci, nesocialci, geeki in podobni se kregajo o neki nepomembni zadevi. Zakolnem, kam gre ta svet. Hočem pristaviti svojo skodelico. Zakolnem. Ne bom. Škoda živcev. Nadaljujem s pregledovanjem. Po določenem času, se spravim k odpravljanju. Zunaj naj bi bil mraz. Vešda. Sej ni tako hudo. Iz petega nadstropja odletim ven. Zakolnem, koliko bom imel potem za prehoditi nazaj gor. Odprem vhodna vrata. Zakolnem, je mraz. Preseneti me. Kot vsako jutro. Prižgem si priljubljeno glasbo in odkorakam. Zakolnem, kako hodim. Ko en hlod na nogah. Skušam popraviti korake. Zakolnem. Po možnosti še zapiha mrzel veter. Zakolnem. Ko bi rokavice, kapa in šal vsaj kaj pomagali. Pridem do križišča, kjer se ponavadi dobiva s prijateljem. Kot vedno ga moram čakati. Zakolnem. Končno pride. "Bok", "bok", "Damir gre tud?", "ne", "kul". Pogovor se nadaljuje v podobnem tonu. "Zakolnem, je dons mrzlu", "mene pa nč ne zebe", "zakolnem, ja ni čudnu zakolnem, k si oblečen ku medved zakolnem", "Zakolnem, zakaj mormo taku delč hodt jest", "pol mormo it še u trgovino", "jst bom šu jutr zjutri, itak jo mam bliz", "ja zakolnem! spet bom mogu sam lutat", "ja zakolne, sm ti jst kriv da nimaš nobene trgovine zdravn, pa bi se preselu tle kam", "Zakolnem, zakolnem, zakolnem", "hehe", "zakolnem".

Ko smo končno v spar restavraciji, s pladnjem v rokah, razmišljam kaj bi vzel. Danes pa mi ni ponudba kaj dosti naklonjena. Zakolnem. Spet bom jedel dunajski zrezek in pomfri. Zakolnem. Med hranjenjem teče pogovor o trenutnem trgu, delnicah, gospodarstvu, politiki, šolstvu...brez heca. Strinjava se, da je use v zakolneva. Po kosilu se seveda prileže pivo, zato odideva še malo dlje naprej v najino priljubljeno gostilno. Zakolnem, ko pomislim koliko bom moral prehoditi za nazaj domov. V gostilni je vse polno. Zakolneva. Usedeva se pred gostilno. Spet dela priljubljena natakarica. "Ojla", "oj", "kaj bosta", "pivo", "dizl". Ko dobiva naročeno na mizo, se takoj prileže požirek hladne pijače. "Zakolnem, je dobr!". Prostor za šankom se je spraznil. Odhitimo na svoj prostor. Kako lepo je gledat natakarico, ko dela vročo čokolado. Tudi sam bi eno. Me pitjem poteka pogovor o tem in onem. Tudi natakarica je pridružena. Saj se že dobro poznamo. Drugo rundo naročim vročo čokolado. "A, dej si mogu mi delu delat?", v smehu: "sm pa baraba", "ah dej pejt nekam". Spet prijetno gledam, kako mi pripravlja vročo čokolado. Super je.

In tako dan mineva. S prijateljem sva bila namenjena na eno pivo, proti večeru pa se nama šteje že šesto pivo pri njemu in četrta vodka pri meni. "Zakolnem, sva bedna", "čist brez lajfa", "ma dej zakolnem, krneki". Pridruži se nama še tretji, da je formacija popolna. Pijemo naprej. Razmišljam, kje bom našel službo. Zakolnem. Denarnica se mi tanjša. Zakolnem. Pijemo naprej. Po desetih pivih, osmih vodkah in štirih pivih se pitje ustavi. Na vrsto pride račun. Ponavadi smo blizu polnega tanka goriva. Niso poceni. Zakolnem. Plačamo, gremo. Kasneje pri istem križišču sledi poslavljanje in vsak odide v svojo smer. Zakolnem. Mrzlo je. Ura je komaj enajst. Sedaj pa pred računalnik, mogoče napisat vnos v blog, ali pa se dolgočasit na internetu. Ko se ura približuje drugi ponoči, se počasi spraviva s cimrom spat. Zakolnem in tako življenje. Preden zaspim, še malo pomislim kaj sem danes počel, kaj bom jutri. Zakolnem. Zgodba se bo najbrš ponovila. Zakolnem. Razmišljam, kdaj bom doživel kaj novega, kdaj se mi bo življenje spremenilo. Upam, da pade kaj iz neba. Zakolnem. Potrebujem službo. Zakolnem. Tako ne gre več naprej. Zakolnem. Zaspim.

PS: Namesto kletvic ali piskanja, sem uporabil "prikupno" besedico "zakolnem". Kakšna je necenzurirana verzija, pa je le odvisno od vaše domišljije in poznavanja našega prelepega maternega jezika.

Pa lep pozdrav

Po novem letu

2009-01-13T00:28:00.005+01:00

Po kratki pavzi spet med vami. Kako se kaj imate? Vidim, da je obisk vreden pohvale. Le jaz ga malo "serjem" in ne opravljam svoje dolžnosti. Dejstvo je, da mi je bilo preveč lepo in preveč veselo. V takem stanju pa nimam navdiha, da bi pisal. Ne boste verjeli, ampak vsak večer preden sem zaspal sem razmišljal kaj bi napisal v blog, da bi bilo zanimivo, ter da ne bi takole čakali da kaj pade iz neba. Nekako sem lažje zaspal v misli..."da, tole bom jutri napisal". Seveda zjutraj nisem imel pojma o čem sem prejšni večer razmišljal, tako, da je sleherna misel ušla iz glave.

Kar se tiče pisanja mi gre veliko bolje, ko sem slabše volje, po možnosti otožen, depresiven in tako dalje. Vendar tako ne gre. Danes sem se primoral, da napišem, če pa bo v redu pa mi boste že povedali.

Za začetek. Kaj sem počel te dni? Nič posebnega. Oziroma, dejansko nič. Vikend sem preživel na toplem. Ko so mi drugi na MSNju govorili kako zelo mrzlo je zunaj, sem jaz lepo sedel v svojem naslanjaču, gledal čez okno v temno noč, ali pa se dolgočasil pred ekranom računalnika. Popolnoma nesocialno ravnanje pomoje. Pa vendar ni bilo družbe s katero, bi šel ven. Vsaj povabljen nisem bil...

Tako ali pa tako, pa bi rekel ne slehernemu povabilu, zaradi študentsko tanke denarnice, katere še dodatno tanjšajo stvari, katere navaden študent ponavadi nima.

Novo leto se mi je začelo nič kaj omembe vredno, dobro ali slabo. Tipični študent, ki ne hodi na predavanja. Večino časa preživi pohajkujoč naokoli, ponavadi gostilnah. Obrekuje natakarice in upa, da omreži kakšno deklo na drugi strani šanka ali pri sosednji mizi.

Je pa nekaj novega za novo leto. Razjasnil sem se okoli deklet. V kakšno smer, pa naj ostane zaenkrat pri meni. Nekateri izmed vas veste, da sem imel ničkoliko problemov, slabe volje in brezupa okoli deklet, zato je to pri meni še kako omembe vredno in pohvalno.

Na mobitelu imam še vedno vse lepe želje, smse, ki sem jih prejel za novo leto. Prejle sem jih še enkrat prebral. Najbolj zanimivo mi je to, koliko jih je le prekopiranih in poslanih naprej. Seveda je lepo besedilo in tudi same želje so krasne...pa vendar, ali je res to to? Ali so to res tiste želje iz srca, duše...srečno pa zdravo novo leto...ostalo pa tako in tako pride ob času. Sam zase lahko rečem, da se letos nisem trudil. Napisal sem sam, odposlal vsem prijateljem/prijateljicam in to je to. Naslednji dan sem še celo "jamral" ker mi je operater zaračunal polnih 10 evrov za to. Očitno je, da so te stvari le še navada. Če človek pošlje je v redu, če pa ne so pa takoj majhna razočaranja, ali celo zamere. Zase lahko rečem, da sem razočaran nad določenimi prijateljicami. Res se ga je pilo, res ni bilo mogoče na mrazu pritisniti pošlji naprej, pa vendar. Saj je tu drugi dan in tretji dan. Lepo je ko se nekdo spomni nate, lepo je ko vidiš, da le nisi sam. A od teh približno tridesetih katerim sem poslal svoje želje, sem prejel odgovore od dobre polovice. Priznam, sem rahlo razočaran, glede na to, da nisem prejel ravno od tistih oseb katerih sem najbolje pričakoval in za katere sem naredil največ...

Pustimo to. Tako in tako je praznovanje mimo, nič slabše ali bolje mi ne bo zaradi nezaželenih želja. Posvetil pa se bi samim željam katere sem prejel. Vsem se iskreno zahvaljujem, čeprav so me nekateri naslavljali v ženski osebi, ali pa spodaj se podpisovali z nekimi dekliškimi imeni, kot naprimer Binny*. Mogoče je ima prijatelj tudi svojo nežno plat, pa nisem vedel, me je pa vseeno pošteno nasmejal. Prejel sem tudi smrekico, ali pa nedokončan sms. Sicer za to krivim operaterja, saj tudi kaže na to, da ni bil v celoti obdelan, a druge polovice še kar nisem prejel. Škoda da se je izgubila, saj je bil ravno tisti boljši del, ko naj bi mi zaželel veliko žensk... Ja, imam kar pestro izbiro smsov. Najbolj pa mi je bil zanimiv sms, v katerem je že na začetku pisalo, da mi želi, da mi v novem letu nebi piva nikoli zmanjkalo...duhovito, le zakaj. Eni so se mi celo opravičevali, ker mi tako pozno odpisujejo, pa čeprav je komaj večer prvega dneva novega leta. No vseeno, še enkrat hvala.

Tudi sam sem rahlo pozen da pišem o novem letu po tolikem času, a prej mi ni bilo vredno, sedaj pa, po določenem času, ko je že na pol pozabljeno kje ste bili in kaj ste delali, pa se je lepo malo spomniti še enkrat kako je bilo. Upam da ste za novo leto uživali v družbi ljubljenih, družine ali prijateljev. Sam sem ga preživel le kot dan, ko si pokonci dlje kot ponavadi (Čeprav ta dlje kot ponavadi mi ni tuj tudi čez leto. Vsak študent bo vedel o čem govorim) in se imaš lepo.

Sam zase upam, da bo letošnje leto boljše kot prejšnje. Vsaj za delček.

Za konec pa še misel, delček iz napisanih želja katere sem prejel:"Domišljija je edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati."

Pa lep pozdrav

Konec

2009-01-07T01:32:00.009+01:00

Spet strašim. Konec! Ponovno, v tretje, bloga? Pisanja? Ne.

Konec sveta! Je to mogoče? Se še spomnite "konca" sveta devet let nazaj? Ko naj bi ob prehodu v novo tisočletje napočil veliki pok ali potop, skratka, konec sveta? Ah, seveda se. Kdo pa bi pozabil pumpanje medijev...

No zadnje čase, so pričele v javnost curljati novice, ugotavljanja in teorije o koncu sveta leta 2012. Natančneje 21. decembra (Točna ura mi ni znana). Že slišali za ta konec, kajne?

Jaz sem zvedel o tem koncu, ki prihaja, od prijatelja, ki je začel govoriti o neizbežnem koncu ves čas. Večina vas pozna vsaj en film, ki govori o tem. Sicer so filmi le filmi, pa vendar koliko bi lahko bilo resnice v domišljiji scenaristov je težko vedeti.

Danes sem bil "primoran" gledati eno uro in pol dolg dokumentarec o zanimivi teoriji konca sveta. Z razlago raje ne bom pričel, ker je preveč informacij, da bi lahko strnil v kratko obliko. Govori pač o postopnem koncu sveta, katere vse bolj občutimo tudi sedaj, ob vse hujših vremenskih vplivih, ki se naj bi v prihodnosti le stopnjevali. Če želite vedeti vzrok, priporočam ogled dokumentarca. Najdete ga tukaj. Slika je sicer slabe kvalitete, vendar naj vas ne moti, važne so besede, s katerimi vas bo voditelj oddaje prepričeval o koncu sveta, če pa se mu boste uklonili, pa je to vaša stvar.

Sam dejansko ne vem kaj naj si mislim. Ali bo konec? Ali je le še eno nategovanje? V dokumentarcu je ogromno dokazov, ki dejansko kažejo v prid dokumentarca. Pa vendar. Še vedno so v vsakem dokumentarcu našli dokaze, takšne ali drugačne.

Kar se tiče tega dokumentarca, je v njem predstavljena le ena izmed mnogih teorij, kakšen bo konec sveta. Edino enako stvar, katero si te teorije delijo, pa je datum.

Menim, da je strah odveč, kar bo bo. Je pač neizogibno, če bo resnično konec z nami. Seveda se najdejo ljudje, ki v to verjamejo in ljudje, ki ne. Prav tako, kot eni verjamejo v vesoljce, vendar kot kaže ne bomo doživeli invazije vesoljcev. Kaj pa se bo zgodilo z nami, pa bomo videli čez skoraj štiri leta. Do takrat pa dajmo uživati, saj nam to vbijajo povsod v glavo. Po verižnih pismih, filmih in podobnih stvareh za pranje možganov.

Me je pa prešinilo še eno razmišljanje okoli konca. Kaj bom storil, ko bo, če bo, res konec sveta? Kaj bi storili vi?

Jaz bi se najbrš spravil k pisanju bloga, pozdrava, v upanju, da ga prestrežejo prihodnje civilizacije.

Pa še nekaj iz foruma, na katerem sem bral o tem.

"Maji so napovedali 21. december 2012 za konec sveta. Tam se konča njihov koledar. Se tam končamo tudi mi?"

Pa lep pozdrav

Majavo

2009-01-06T01:11:00.003+01:00

Takole. Pa sem spet med vami. Zadnje dni sem razmišljal, ali je bila to dobra ali slaba odločitev, da se pridružim tej skupnosti in ali bi moral blog preseliti kam drugam. Po pravici povedano, mi je vseeno. Določena populacija, katera bo dejansko hotela to brati, bo pač brala, ostali pa kakor želite.

Na znani slovenski strani sem bral kregarijo o tem, čemu je namenjen blog in kakšen je sploh namen bloganja. Moje mnenje je, da kdor piše javni blog, dostopen vsakomur in pravi, da ga piše zase, se laže. Zakaj tako mnenje? Če bi pisal blog zase, potem bi pisal ali popolnoma zase, nekje v skriti datoteki na svojem računalniku, ali kakšnem osebnem dnevniku, ali pa bi imel blog zaklenjen in viden le avtorju. Zase lahko rečem, da blog ne pišem zase.

Ob pisanju prejšnjega bloga sem prejemal spodbudne besede o pisanju in zato se mi je porajala misel, da razširim obzorja. In tu sem. Seveda se bo kdo našel in vprašal: Ja, zakaj si pa anonimen? Zato ker mi tako paše in imam osebne razloge okoli tega. Sicer pa sem deloma to razložil že v pozdravnem, prvem blogu.

Spet sem se spomnil vprašanja, ki me že nekaj časa "matra". Je to besedilo ki ga pišem blog, ali le vnos v blog? Kaj mislite da je pravilno? Nikakor se ne morem zbistriti glede tega. Tako, da če je kateri bolj podučen o teh stvareh, lepo prosim za razlago.

Še malo obnove zadnjih dni. Nič posebnega. Tipični dnevi zabušantskega študenta, ki ponavlja letnik. Večinoma je v ospredju lenarjenje, gledanje filmov, mogoče celo dvig riti izpred računalnika, do bližnje trgovine ali gostišča hrano, da vsaj nekaj spravi v želodec in to je vse. Seveda proti večeru ne gre brez obiska bara s prijatelji in pitja vseh vrst "pijač za odrasle". Tipični študent, se vrne domov ob tipični uri, danes je to malo prej kot ponavadi, tako da ima ta tipični študent še dovolj časa za pisanje tega vnosa v blog-bloga(??).

Priznajte, da mi gre pisanje dobro od rok glede na to, da imam za sabo kar pošteno "kilometrino" danes pretočenega alkohola.

Tako zgleda, ko mladi sinčki zapustijo gnezda in odidejo daleč stran, na svoje, misleč da je življenje lahko.

Pa lep pozdrav

Pozdrav

2009-01-03T00:28:00.001+01:00

Prihaja novinec! Seveda, jaz, Lev. Zaenkrat bom ostal anonimen, ker mi tako paše. Pač še en domišljavec, si boste mislili, vendar dajte mi priložnost. Potrudil se bom, da ne razočaram.
Pa preidimo k poslu. Izkušnje s pisanjem bloga že imam, vendar ni bilo javno, tako, da mi tokrat prizanesite. Dejansko se počutim nelagodno, kot, da nastopam pred številčno publiko. Upam, da trema mine čim prej.
O čem bom pisal? Dobro vprašanje. Glede na izkušnje me bo zanašalo od teme do teme, večinoma pa bodo to dolgočasna razmišljanja o tem in onem.
Zakaj tako ime ter ime bloga? Bil je trenutni navdih, plus tega imam rad leve. Mogoče me prime in spremenim, zaenkrat pa naj ostane tako. To je zaenkrat vse. Do prihodnjič.

Pa lep pozdrav

Arhiv - Konec

2009-01-02T20:33:00.000+01:00

Ja. Naslov pove vse. Skoraj vse. Tale blog gre v pokoj. Mogoče se kdaj spravim kaj lepega še napisati, vendar to naj bi bil zadnji vnos.
Ne bodite žalostni in ne skrbite. Mojega pisanja ni konec, vendar o tem še ne bom pisal v tej vrstici.
Zvesti bralci veste, da sem razmišljal o selitvi in širjenju obzorja. No, bil je lep dan, oziroma že večer. Noč. Kot ponavadi, ko me kaj prime, me je tudi prijelo, da odprem nov blog. Javni. In sem ga. Šel sem na stran www.blogger.com in se lotil izdelave. Malo sem čaral, razmišljal o izgledu. Kaj dosti nisem imel izbire. Poznate besede: "Any color, as long as it black." Mislim, da mi ni potrebno razlagati točnega izgleda, tako in tako, pa boste kmalu lahko videli.
Bolj se je "zakvačkalo" pri imenovanju sebe, ter bloga. Seveda sem si želel ostati anonimen, tako da mi ni bilo druge izbire, kot, da izberem levjo tematiko. Kdor me pozna, dobro ve o čem govorim. O tem priča tudi neminljivi avatar na MSNju.
Na pamet mi je padlo "umetniško" ime Lev, ime bloga pa Levovo kraljestvo. Zakaj levovo in ne levje? SSKJ pravi, da je oboje pravilno. Plus tega je levovo v ednini, levje pa lahko tudi v množini. Kot sami veste sem jaz ednina, tako da ostane levovo.
In je nastalo. Od sedaj naprej bom ob novem vnosu, opozoril v "bulletinih", pisanje pa ostaja nespremenjeno. Nič novega.
Imam le eno prošnjo. Ker sem pač anonimen, prosim zveste bralce, ki radi komentirate (vesel bom komentarjev, dobrih, slabih, še posebej pa zelo rad v okviru tematike, o kateri bom pač pisal), da komentirate brez omembe mojega pravega imena ter priimka. Pač, da ostane anonimnost na nivoju. Vnaprej se vam za to zahvaljujem.

Pa lep pozdrav

PS: Joj! Skoraj bi pozabil glavno stvar pri vsem tem! Link do novega bloga imate TUKAJ. Poskrbel sem, da si ga je tudi lahko za zapomniti: levji.blogspot.com

Arhiv - Novo leto

2009-01-02T09:04:00.000+01:00

5
4
3
2
1.....

........Čakaj..kaj že odštevam? Kaj bo jutri?...aha! Točno! Nov dan! ..nene ne more biti to... Zunaj tako poka, kot med manjšo vojno. Je to morda vojna? Ne, ne ne more biti... Saj drugače je le navaden dan. Če pomislim kaj sem počel čez dan.. Pospravljal, brisal, sesal...hišna opravila pač. Le kaj naj bi bilo tako posebnega v tem dnevu. Nič bolje nisem pobrisal prahu, nič bolj se stanovanje ne sveti, kot ponavadi, ko to opravim. Pa vendar mi to pokanje ne da miru. Dobivam nenavadne sms-e, v katerih mi vsi želijo nekaj lepega, veselega, kot da bi imel rojstni dan. Pa vendar to ne more biti to.
Aha! Novo leto je! Ampak...kaj je tukaj tako veselega? Zakaj se ga vsi tako veselijo? Ne razumem. Vsako leto je človek starejši, se stara, zakaj potem ljudje "jamrajo", da kam grejo leta itd. A hkrati praznujejo novo leto, kar se da veselo.
To sem pisal včeraj. Nekaj ur pred novim letom. Kaj lahko rečem po novem letu? Pogovarjam se z mojo dobro prijateljico, o tem kako sva preživela praznovanje. Nato sem ugotovil, da sem vse voščilnice poslal kot mmse, tako, da mi je Simobil mastno zaračunal. In se mi je milo stožilo kar na splošno o vsem slabem. Hitro, me je hotela potolažiti. Staro leto je mimo, novo je tu, sedaj bo vse drugače, vse bolje, bolj normalno. Pa ali je res? Ali bo res? Nič drugače se ne počutim, nič bolj veselo, srečno. Nič se nisem spremenil, nič drugače ne razmišljam. Zato ne razumem zakaj naj bi se vse ostalo spremenilo.
Ležim, tu v postelji, z računalnikom v naročju. Opazujem, če se kaj spremenilo v družini. Ničesar. Vse je tako kot je bilo, le tu pa tam je slišati omeniti novo leto.
No pa da se malo spomnimo prejšnjega leta še zadnjič. Kaj sem takega doživel, kaj bom pogrešal. Doživel nisem nič presunljivega, vrednega omembe. Spoznal sem nekaj dobrih ljudi, krasnih ljudi. Kaj bom pogrešal iz prejšnjega leta? Ničesar. Po mojem mnenju je bilo leto 2008 eno izmed slabših oziroma mislm, da kar najslabše. Seveda to mislim o dosežkih na vseh področjih, ter neuresničenih željah.
Kaj pričakujem od novega leta? Ničesar. Kar bo pa bo. Skrbi so ostale enake, želje so ostale enake, kot prejšnje leto. Ciljev nimam, le želje in upanje. Kaj bo in česa ne bo bomo pa videli konec tega leta.
Vsekakor sem radoveden in me zanima kaj bom doživel, kaj dosegel. Pričakovati ne maram nič, ker je pri meni navadno tako, da namesto pričakovanja dobim razočaranje. Zato sem se tega odvadil.
Upam, da bom ob koncu leta lahko ponosno rekel, da je bilo letošnje boljše kot prejšnje. In upam, da bom bil zrelejši, s kakšno izkušnjo več, s kakšnim lepim momentom več. Ta trenutek pa lahko rečem, da sem vesel le tega, da so prazniki mimo.

Srečn'ga pa zdrav'ga

Arhiv - Zapiski

2008-12-26T20:03:00.000+01:00

S kislim nasmeškom je počasi izgovoril...

Destiny is a bridge you build, to the one you love.

It's just so hard loving someone from a distance. Because no matter how far you reach, no matter how many tears you cry, miles you walk, & tantrums you throw, they won't be physically near you. And it's so hard to grasp that, but it's after the frustrations pass, you realize that you would rather hold their heart from miles away, than sit at home wrapped in the arms of one you know you'll never love.

<>
Ne morem biti nekaj,
kar nisem,
ne morem narediti nekaj,
kar ne znam,
lahko pa te ljubim najbolj na svetu,
ker to sem in to znam.
<>

Takšen kot sem ne morem biti ljubljen.

Happiness is like a butterfly; the more you chase it, the more it will elude you, but if you turn your attention to other things, it will come and sit softly on your shoulder...

<>
Razkriti ljudem kaj hočem storiti,
v svetu tem s pesmijo ljudi razvneti,
v srca z veseljem žalost umiti,
njihove laži in sanje razumeti.

Iskati poti kjer je sonce doma,
pisati o sreči zaljubljenih dni,
leteti v oblakih visokih želja,
prisluhniti srcu kaj si on želi.

In z dneva v dan za tebe živeti,
prinašati srečo, veselje vsak dan,
na krilih ljubezni s teboj leteti.

Ljubiti te, sanjati, biti le tvoj,
pisati ti pesmi, ko dan se rodi,
ostati v tem svetu edino s teboj.
<>

In zdi se ti, da konec je,svobode ni in sreče ni,ni izhoda kot v slepi ulici.

"Raje imam ženo, ki je pripravljena imeti in skrbeti za otroka pri 20ih, kot pa tečno, kariere željno babo pri 30ih."

<>
Jokati
samo navznoter
solzé pritajene,
samo ko trta, ki joče
za novo rast,
preden odžene.
<>

What do you want to know? I'm who I am. I live for music. Don't try to change me. Don't try to fight with me. I'm freak. I'm young. I'm happy. I'm sad. I'm human. I'm crazy. I'm weird. I love rain. I love sun. I love music. I love love. I love changes. I love different stuff. And if you have issues with me, turn around and keep walking...

<>
Preden jaz sladko zaspim,
ti še lepe sanje zaželim,
ter da tudi ti,
sladko spala bi
in sanjala,
o vsem kar lepo se ti zdi.
<>

<>
Jutri prišel bo dan,
ko stopil bom iz sanj
in povedal ti,
da te rad imam.
<>

Arhiv - Prazniki so tu

2008-12-22T17:55:00.000+01:00

Danes bom kratek. Počutje imam zelo zelo na psu. Nekako sem se čez dan trudil ugoditi nekaterim. Če mi je uspevalo, vedo le tisti s katerimi sem se pogovarjal. Da nekaj besed namenim tem dnem, ko je vse v božičnem vzdušju, ko se čuti posebne napetosti v zraku. Božični prazniki so tisti dnevi v letu, ko so vsi ljudje prijaznejši, bolj ljubeznivi, srečni ter veseli. To so dnevi ko svojim bližnjim odkrito poveste kako zelo jih imate radi, ter koliko vam pomenijo. Dnevi radosti in predvsem ljubezni.
Pa vendar vsaka še tako radostna stran mora vedno imeti tudi slabe strani. Včeraj sem bral v neki reviji psihološki članek o tem, da je za božične praznike več samomorov kot ponavadi. Poleg je bila razlaga o osamljenosti in slabi sociali ljudi itd itd. Torej le ni tako rožnato, kot je videti na prvi pogled.
Zakaj to pišem? Nimam pojma. Prišlo mi je na misel. Dejstvo je, da ne morem vedno izpolniti pričakovanj svojih sogovornikov na spletu, klepetih ali v živo. In kadar jih ne, se počutim krivega za marsikaj. Kot klovn, ki ni dobro odigral predstave. In ker gremo proti koncu leta razmišljam, kaj naj storim še zase v tem letu, da bom bolje začel novo leto. Nikoli si nisem postavljal ciljev ob novem letu, katere naj bi dosegel, veliko raje se pripravim na novo leto, da ga bom čim bolje izpeljal. Mogoče je to napak, vendar jaz sem jaz, Uroš, ki vam želi še naprej prijetno praznovanje božičnih praznikov.

Pa lep pozdrav

Arhiv - Vplivi

2008-12-17T08:56:00.000+01:00

Ali se spomnite prejšnjega obdobja pisanja blogov? Pisal sem jih na vlaku, ko nisem imel kaj drugega početi? Seveda se. No v tem, drugem obdobju, bom očitno vlak zamenjal za pozen večer.
Kot prvo se zahvaljujem za pohvale, graje in predloge, ki sem jih dobil ali tu, ali osebno. Hvala za iskrenost in potrudil se bom, da bom še boljši. Konec koncev pišem za vas.

Zadnje dni se poigravam z mislijo o selitvi mojega bloga. Nekako bi si rad razširil obzorja, oziroma sebe predstavil širši javnosti. Dosedaj sem prejel le spodbudne besede. Tako, da pričakujte to realizirano v kratkem obdobju.

Preden sem pričel s pisanjem tega besedila, sem si ogledal film, ki se te dni vrti v kinu: Transporter 3. Že ob naslovu in naslovni sliki, jih sigurno polovica od vas zamahne z roko, češ, spet ta akcija pa avtomobili. Res je. Moja najljubša zvrst filma. vendar vseeno to ne pomeni, da imam za ta film same pohvalne besede.
Film, kot tak mi je bil v redu. Mogoče malo pretiravanja okoli avtomobila, vendar zame so ta pretiravanja izgledala kot še veliko bolj izbuljene oči.
Ne bom vam tukaj moril z obnovo filma, saj jih je na internetu malo morje. Me je pa film spravil v razmišljanje. Glavni junak Frank Martin je "poklicni" prevoznik raznorazne izredno pomembne prtljage. Človek, ki živi po pravilih, se ne vpleta v tuje stvari. Skratka trdosrčen človek, brez kančka sočutja. Vsaj tak občutek dobi gledalec v prvih minutah filma.
Zanimivo pa so v film vpletli žensko, ki na še bolj neverjeten način junaka spreobrne v velikega romantika. Sicer še vedno Frank gleda enako grdo izpod čela kakor na začetku, le da se tedaj poljublja, boža, seveda brez seksa v filmu ne gre in še česa podobnega. Zanimiva bi bila situacija v resničnem življenju. Ali so ženske res zmožne tako spremeniti človeka? V filmu je to storila celo v pičlih petih minutah. Mogoče se bo kdo oglasil, v hecu, da ženske znajo definitivno spremeniti človeka na slabše. Pač po dolgoletnem zakonu itd itd. Pustimo to raje za popularne šale in vice.
Ali je ženska res sposobna tako spreobrniti moškega? Moje skromno mnenje pravi, da. Zakaj? Očitno je tale Frank bil bolj hitro prelomljiva dušica, da ga je tako hitro zlomila. Če to prenesemo v resnično življenje. Imam dva prijatelja. Oba velika zagovornika samskega življenja. Pač tipične besede, da ti nobena ne teži, nisi odvisen od nje, sam svoj gospodar itd. Pa se je zgodilo slednje. En izmed teh dveh je srečal punco svojih sanj. Dobesedno. Postal je ves mehak, zaljubljen, zagledan, kasneje depresiven, ampak pustimo to. Zmehčala ga je. Spravila na kolena. Trpinčila (Ženske, prizanesite mi).
A drugi ostaja sam. Ko sva kje skupaj, pa "pogledava za kašno" celo izusti vsem znane besede: "Ta je huda!". Ampak to je pa tudi vse. Naredil ne bo nič, nič se ne trese, nič ni mehak, nič. Žalost. Pa ga vprašam: "Pa zakaj nč ne nardiš?". Odgovor je da ne potrebuje on tega. Da mu ni do tega. Pa da je bedno. Že dolgo čakam, da se mu prikaže tista. Tista, ki mu bo dala vetra. Pa je ni in ni. Vedno so samo hude, ali pa bedne. Počasi obupujem nad njim.
Torej moja dva prijatelja sta živi dokaz, da je mogoč ženski vpliv in da ni. Vse pa je odvisno od samega moškega.
Ali bi se sam prepustil ženskemu vplivu, ki bi mi zatresel tla pod nogami? Da. Ali bi se pustil, da me "komandira"? Ne. Upam.

Če povzamemo film, izgleda kot dolga reklama za Audi. Tako, da če kdo razmišlja o nakupu le-te znamke mu ga toplo priporočam. Avto lahko zapeljete v jezero, tik pod vodno gladino bodo dvotonskega orjaka držali dve z zrakom napolnjeni vreči. Ko ga boste izvlekli ven iz jezera, boste potrebovali manj kot minuto in že boste lahko naprej na poti z njim. Če mu spustite gume, bodo v kratkem same napolnjene nazaj. Z njim je možno voziti po vlaku. Dobesedno. Da ne govorim o skakanju čez mostove. Proti vsemu temu je cena le majhna malenkost, ki vas loči od popolnega užitka.

Pa lahko noč

Arhiv - Spet med vami

2008-12-13T22:53:00.000+01:00

Odločitev je padla in prišel je nov, svež vnos v blog. Dolgo se že nismo slišali, res je. Bilo je nekaj vprašanj, kaj se sedaj dogaja z mano, zakaj je zamrlo.. Nikoli pa nisem imel pravega odgovora. Zato sem podlegel "pritiskom" in nastalo je/bo tole..

Sedim v sobi. Tri krat pet metra. Tema. Gori le majhna namizna lučka nad posteljo. Sam sedim za mizo. Bleda svetloba seva iz monitorja po mojem obrazu. Sobo preplavljajo zvoki pesmi skupine Rascal Flatts - To make her love me. Glava se mi rahlo ziba v ritmu glasbe in potiho si pojem besedilo. Pogled mi uide v spodnji desni kot ekrana. Ura se piše 1:11 sobotnega jutra. Samoto je čutiti po celem študentskem domu. Večina jih je odšla domov. Če grem ven iz sobice na hodnik, slišim še vedno glasbo iz moje škatlice. Krasen občutek ko te spremlja glasba. Naredi te lahkotnega, vsega mogočega, vsega zmožnega, a hkrati te lahko pokoplje v najgloblje globine najhujšega pekla. Spet sem nazaj na svojem stolu. Rahlo je majav. Zaškripa ko se naslonim nazaj, da bi si izravnal boleč hrbet od sedenja. Razmišljam koliko študentov se je že učilo in sedelo na tem stolu. Seveda mi je točna številka le še ena neznanka.
Kdaj pa kdaj pogledam skozi okno. Vidim ostale študentske domove, nekaj decembrskih lučk po drevesih in mokro, v temo oblečeno pokrajino, sveže oprano z dvodnevnim neprestanim dežjem. Misli mi uhajajo nazaj, iščem zanimive dogodke, za katere bi se splačalo da jih napišem v blog. Ničesar posebnega se ne spomnim. Poletje je minilo kot bi trenil. Večino dni sem preživel v službi, pehajoč se za denarjem, kot vsi ostali študentje in študentke med počitnicami.
Bil sem tudi na morju. Letos mi je za razliko od prejšnjega leta celo uspelo iti.
Spomnim se tudi prvega šolskega dne. Prvi letnik že drugič. Nič kaj spodbudno nisem začel. Veliko pogovorov doma sem prestal okoli tega. Ampak sedaj je mimo.
Po prvem šolskem dnevu se ne spominjam ničesar več posebnega. Spet sedim v sobici. Tri krat pet metra. V samoti. Bojujem veliki boj.

Lahko noč in lep pozdrav do naslednjič

Arhiv - Poslednji

2008-08-10T22:30:00.001+02:00

Najprej vsem dolgujem iskreno opravičilo, ker sem spet opustil pisanje bloga. Očitno kaže na to da nimam časa.. In res ga nimam. Delam dan za dnem. Dejansko sem nekajkrat se spet spravil k pisanju bloga. A ko sedaj berem kaj sem pisal..hvala bogu da nisem nadaljeval.
Moje življenje se te dni vrti okoli dela, službe in podobnega. Tako, da ni nič kaj dosti zanimivo. Ostalo sem dal nekako v stran. Žalost utapljam v delu. Razmišlanja puščam na strani ali pa za vikende..kadar ne delam seveda. Žal tudi prijatelje.. tako, da upam da bo kmalu bolje. Da si bom vzel čas za vse in vsi bodo srečni... Kot pravi Tone Pavček v eni izmed pesmi:

"Dajati

iz sebe in svojih sanj,
sredico sredic,
kakor se daje igralec,
ki klovnovskih lic
zares na odru umre
igraje."

To bi bilo to. Nebom razpredal na dolgo in široko. Le še dve stvari: Poslušajte in poglejte si v mojem profilu video in tudi pesmi od Davida Sidesa. Navadno pop pesem povprečnega pevca zaigra tako lepo in ganljivo, kot nihče drug. Paša za srce in dušo.
Druga stvar pa je, da bom blog opustil. Tako, da morda je to zadnji vpis. Vendar ne izključujem možnosti, da pričnem pisati ob času šole, ko bo več časa.

Morda do takrat, morda za vedno,

lep pozdrav in nasvidenje.

Uroš

Arhiv - Spet doma

2008-07-21T21:04:00.000+02:00

Spet doma. To je bil "slogan", ko sem prišel domov z morja. Na prvi pogled ne izgleda nič posebnega, pač osebni slogan ob prihodu domov, še celo enak je naslovu bivše nedeljske oddaje (Ne me pretepsti, če še vedno obstaja, nisem na tekočem), vendar ali je res tako? Ni. Vendar k temu se bomo vrnili kasneje.
Nekateri veste, da sem se v roku dneva in pol zmenil s prijatelji in odšel na morje. Destinacija je bila Stinica. Ne sprašujte me kje je to, ker vam nebom znal razložiti, le peljem vas lahko tja. Gre se za majhno naselje počitnikarjev z lastnimi apartmaji in lepim zalivom z pogledom na otok Rab.

Kot zanimivost, katera me zelo veseli, da smo šli štiri osebe in vsa prtljaga na morje z mojim Pugijem. Si lahko mislite? Pugi, še vedno ni popravljen (čakam plačo in jo danes dočakal, sedaj si je potrebno vzeti le čas), a vseeno to sploh ni bil problem. Pravzaprav ni bilo nobenega problema. Pripeljal me je tja in nazaj. Vsi so se mi na začetku smejali. Pha! Ob poti sem srečal pokvarjenega BMWja in še kaj, moj Pugi pa je veselo požiral kilometre. Prav ponosen sem. Vsaj neka stvar, ki me nekako veseli. Na morje smo se peljali nekaj lepih in prijetnih uric (natančneje: tri), prežetih z glasbo, nekaj smeha in pogovarjanja.
Na morju je bilo lepo. Kopanje, uživanje, lenarjenje. Vse lepo in prav. Razen malenkosti. Malenkosti, zaradi katerih se ti obrača srce, duša in nasmeh. Ampak držal se bom "pravila", da kar se dogaja na morju tam tudi ostane..in tako tudi bo. Po eni strani me je morje razočaralo, po drugi pa razveselilo. Vse je bilo super, le družba dekleta je delala preglavice. Ampak je le mimo in obdržal bom dobre spomine.
Nedeljo sem nato preživel v naslonjaču, danes pa že pridno nabiral delovne urice.

Sedaj pa da se vrnem nazaj k sloganu. Spet doma. Velikokrat pomislim kaj bi bilo, ko bi me kakšna stvar tako na hitro in drastično spremenila. Velikokrat me zanima koliko bi me tudi spremenila. Pač nekaj, kar ne delaš vsak dan, teden ali mesec in spremeni tebe, tvoje duševno stanje ali pa zdravstveno. Seveda je spet možnost ali na bolje ali slabše. Govoril bom o pozitivnih, se pravi na boljše.
Velikokrat sem že upal, da ko bom kaj naredil, ali kam šel, ali kaj doživel, da bom doživel neko spremembo v sebi. Saj veste, kot v filmu ko glavni junak nekaj spozna in se spremeni naprimer iz hladnokrvnega morilca v največjega "latino loverja". Jaz sicer ne merim v tej smeri, saj nisem ne eno ne drugo, a vseeno bi bil vesel kake pozitivne spremembe. Da bi na nekaj gledal z drugačnimi očmi, da bi spoznal kaj novega o sebi, kaj novega poizkusil...in bi to zaznamovalo mene ali moje mišljenje. A vedno znova sem se vračal brez takšnih prigod, doživetij in preobrazb. Očitno so takšne stvari možne le v filmu.
Ali je to res? Ne. Podajmo primer. Torej. Srečaš dekle svojih sanj, spoznata se in skupaj sta. Tvoje življenje se je spremenilo v hipu. Ampak to doživijo po moje le redki srečneži. Res. pravi srečneži. Seveda je potem potreben trud, da se zveza obdrži, a vseeno. Jaz in meni podobni, ki pa si želimo le malenkosti..da bi nas kdo vsaj opazil, ali na kak drug način dal namig, da mu ni vseeno, je pa pretežko za nevemkoga tam gori. Torej ali se ti lahko življenje spremeni v hipu, kot v filmih na primer? Da. Vsekakor. Na boljše ali na slabše. Od česa je to odvisno nam je še neznanka, vendar vsekakor se nam lahko spremeni in nas "ožigosa" za vse življenje ali pa le začasno.
Jaz pa sem spet doma. Se pravi spet na starih tirnicah, še vedno brez drastičnih sprememb. Vse je tako kot je bilo pred morjem. Morda še malo huje. Doživel sem veliko, a želim si da tega nebi doživel. Včasih molk in nedejanja manj bolijo. In res je tako. Zato sem spet doma.

Lep pozdrav

Arhiv - Delam, delam

2008-07-10T22:35:00.000+02:00

Vsi veste (mimogrede, sem v dilemi: ali je "veste" pravilna slovnična beseda?), da imam službo, počitniško, študentsko in da delam. Delam v pravem pomenu besede. Ne sedim, se ne razvajam, ne zabušavam, ampak dejansko delam, kot majhen zamorček
Veliko je bilo premletega koliko preveč delam in da to ni dobro in da ni dobro za zdravje in da je lahk kej narobe in da...vse mogoče slabo.
Vendar. Kdor me pozna bo vedel, da se vedno obrnem na nasprotno stran da kljubujem.
Torej je kakšna možnost, da ima taka služba prednosti? Hja, optimisti pravijo, da ima vsaka še tako črna stvar prednost. Menda. Sicer nisem eden izmed njih, ampak vseeno.
Kaj pa naj o drugem razmišljam ko prenašam večkilsko škatlo po stopnicah, kot le lepe stvari da čimprej mine, pa čeprav vem da jih imam še najmanj 10 za prenesti tistih nekaj minut. In nato še čez kakšno urico podobno število. In še. In še.
Sam sebi se čudim, da dejansko znam pozitivno razmišljati! To je zame great success! Ampak, še vedno ni to to.

No da preidem k stvari o čem razmišljam. Hja. Družbo imam zelo dobro. To me vsekakor drži pokonci, da tistih 10,11,12 ali 13 ur delam tako kot nam je zapovedano. Ne manjka zabave. Morda smo kdaj preglasni, ampak zamorjenost ponavadi ne pripomore k efektivnosti dela kajne?
Tako da, dokler bom jaz delal toliko kolikor delam, bom bil glasen kolikor želim. In tudi sem. Neverjetno glasen. In neverjetno "pogumen". Veliko novih ljudi spoznal...veliko novih deklet...luštno kajne? Mogoče celo pridobivam na samozavesti...mogoče. Vsekakor pa mi je zanimivo delati nadure, saj tako srečam dopoldanske in popoldanske ljudi...
Mogoče se bo kdo našel ki bo omenil opolzke besede tipa jebać itd. vendar že zdaj povem, da ga nebom jemal resno. Dejansko je to moje veliko "okno v svet". Za moje pojme večje in pomembnejše kakor to virtualno na internetu.

In to me žene. To me vzpodbuja, da mogoče...mogoče pa le srečam katero pravo...ki se bo prav tako kot jaz, gnala za vladarjem tega sveta...

Arhiv - Govor

2008-06-29T15:21:00.000+02:00

Najlepši. Ampak čisto zares najlepši so vedno začetki. Zaljubljeni, včasih vzdihujoči, strastni in polni, polni radovednih pričakovanj.
Ko vsak nov dan, ko čisto vsak nov dan prinese nove vtise in ko domišljija nima in nima meja.
Tako nekako, tako nekako so tudi vama minevali dnevi, minevali meseci. Odnos je postajal miren, globok, razumevajoč, topel in trden. Dovolj trden da je pripravljen in sposoben zgraditi trdnjavo, ki bo v svoji notranjosti varovala skupno bogastvo.
Poroka. Kronanje zveze dveh ljubečih src je romantičen dogodek, velja pa za uradno potrditev ljubezni, medsebojne naklonjenosti in spoštovanja. Je dan, ki si ga želita za vedno vtisniti v spomin, kot nekaj čudovitega in neponovljivega. In vedno tudi zato, ker želita javno in glasno povedati:
S tem človekom, z njim, prav s tem človekom si želim deliti pot v dobrem in tu pa tam, tu pa tam. In če že bo, naj bo čimbolj poredkoma. Tu pa tam manj dobrem.

Arhiv - Ponovno med Vami

2008-06-29T07:53:00.000+02:00

Danes sem Vam že serviral en vnos v blog in mislim, da je čas da končno se spravim k pisanju novih, ne več tako svežih novic. Res. Dolgo se nismo slišali. Dolgo nisem pisal.
Nekateri so me že spraševali kaj se dogaja. Najbrš sem Vam dolžan pojasnilo. Zagotavljam vam, da ni bilo dneva ko nebi pomislil na blog in na vas, zveste bralce. Vendar...preprosto povedano, ni mi bilo do pisanja. Zadnje čase se z mano dogaja preveč stvari, preveč vsega. Preprosto sem se izgubil v svojem življenju. In sedaj stojim na neznamem križišču in se odločam, čakam da dobim znamenje ali namig katero pot naj uberem. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj moral sprejemati življenjske odločitve. Ampak pustimo to.
Velikokrat sem se spravil pisati blog zadnje čase, pa mi nikoli ni uspelo do konca
napisati. Vedno je kaj prišlo vmes. Tudi pri tem bi skoraj bilo enako, vendar sem si rekel, da je tokrat potrebno zadevo izpeljati do konca.
Ne bom vas zalagal z informacijami kako sem se imel in kaj sem počel zadnje dni od zadnjega vpisa. Preveč dolgočasno. Tudi ne bom na dolgo razpredal o vsemogočem. Zato bo še čas. V bistvu sem se hotel le oglasiti. Da vidite da le nisem pozabil...

Vendar ne morem končati ne da bi vam izrekel kratko misel.
Upanje umre zadnje.
Vsem znana misel. Zakaj sem moral izbrati to misel, ko pa je že tako zguljena in
vsakdanja?
Včeraj sem gledal film. Kaznilnica odrešitve (The Shawshank Redemption). Priporočam ogled. Govori o upanju. Več vam ne morem povedati ker si ga morate preprosto ogledati.
Tudi opisa filma se mi ne da pisati. Bom pa zato napisal še nekaj vrstic o tej temi. Cel dan že berem blog pri(znanega) blogerja Volka. Povsem od začetka. Od začetka, takega kot je moj. In ustavil sem se pri blogu o upanju. In o taistem filmu, ki sem ga gledal včeraj. In o tem kakšno življenje živimo. Morda se spomnite ko sem govoril o enem izmed prejšnih vnosov o življenju kot iz filma? On je pisal o življenju iz stripa. Pisal je o tem kako lepo znajo prikazati življenje v filmih in kako je prikazano žalostno v stripih. Samsko.
Sicer sam ne poznam toliko bolj stripov, vendar mu verjamem in se strinjam kar pravi glede filmov, kjer je mnogo lepše. Le zakaj ne moremo imeti takega življenja. Konec dober, vse dobro. Le kdo si ne želi takega življenja...
Dejstvo je, da sem se zelo poistovetil z Volkom in ga bom prebiral še naprej, Vam pa prilagam povezavo, da si preberete več o tem. Moje tipkanje je tu končano. Za danes.

Ponovno med Vami, Vaš Uroš.

Arhiv - Morje

2008-06-09T15:05:00.000+02:00

Mi gremo pa na morje, se plavat naučit... Vedno kadar pomislim na morje privre na plano ta pesmica. Mislim, da jo pojejo Čuki. In včeraj ter predvčerajšnim nisem le mislil na morje, ampak sem ga po dolgem času spet občutil. Bilo je prekrasno. Ni me ustavilo sobotno hladno vreme in hladna voda na površju. Čeprav me je zeblo, da sem se tresel kot vibrator, sem neznansko užival med kopanjem. v nedeljo je bilo pa itak krasno sončno vreme, ki je rahlo otoplilo morje tako, da je bilo kopanje vrhunsko. Vsekakor bi rad v kratkem ponovil. Vendar bomo videli kako bo s tem. Se kdo ponudi da gre kampirat z mano?
Spanja je bilo malo. Bili smo trije. Prijatelj, ter njegova sestra. Uživali, ter v tisti edini noči bedeli do poznih ur. Ko se ogreješ gre pogovor kar dobro od rok. Moram reči, da mi je prijalo in sem bil zadovoljen. Družba bila odlična.
Ker pa nočem, da se vam preveč sline cedijo oziroma, da ne boste preveč pogrešali morja bom tu zaključil. Govorjenje o morju namreč. Še malo, da napišem kaj se je pred in po tem dogajalo.
Petek brez posebnosti, pri taistem prijatelju gledal film, nato pa smo odšli v mesto, na pijačo. Sicer sem upal da bom kje srečal večjo skupino glasnih punc, ki bi praznovale nekakšnega afterja, a se žal nismo našli. Škoda.
Tako, da smo se šli klasiko. Totalček, sedenje, pitje, pogovarjanje. Nato počasi domov.
Danes, ponedeljek je spet lenoben. Sicer sem se že zgodaj vstal, vendar zaradi Pugija. Zmenjen sem bil namreč, da mu zamenjamo akumulator. Nazadje je bilo ugotovljeno, da ni akumulator vendar še nekaj neznanega. Ob štirih sem naročen pri doktorju mehankarju, da pregleda vzrok kašlja in slabega vžiga. Ko bo pa zdrav, pa bom spet veselo švigal po mestu in trobil za dekleti. Še bo luštno.
Še bolj pa, ker sem v četrtek zmenjen, da grem na "sestanek" za službo. Končno! Upam na najboljše.

Do takrat pa lep pozdrav

Arhiv - Razburljiv vsakdan

2008-06-05T23:47:00.000+02:00

Lotil sem se pisanja bloga. Ura se hitro približuje polnoči in namesto, da bi si privoščil svoj lepotni spanec tukaj pišem blog. Vse samo za moje preljube zveste krasne odlične božanske super bralce in bralke. Pretiravam? Vem. Ampak danes se mi že rahlo meša. Torej, gremo k poslu. Nevem točno kaj je razlog, da točno sedaj pišem blog. Nevem kaj bom napisal in nevem zakaj ga sploh pišem. Super. Dejansko ni veliko za povedati. Od torka, mojega zadnjega bloga se je zgodilo...moram že kar rahlo pomisliti. V sredo sem bil cel dan se pripravljen učiti. Popolnoma. V mislih sem si stalno ponavljal: Zdej se grem pa učit. Tako je minil cel dan. Škoda, da so bile raaaaavno tisti dan najbolše oddaje po televiziji. To, da sem gledal že vsako po trikrat zaradi ponovitev na discoveriju ni tako zelo pomembno.
Proti večeru sva se celo s sošolcem vsedla, se dobila na msnju in pošteeeeeno napela možgančke in sive celice, da sva lahko prekopirala programe na plonk listek. Ja, naslednji dan, sredo, naju je čakal izpit za programiranje. Občutki so fenomenalni. Kot pri vsakem izpitu, katerega sem potem padel.
Na poti domov iz Ljubljane v Novo mesto pa sva imela v Pugiju super fešto. Počasi bo moj Pugi postal znan po dobrih feštah. Na vso moč se je pelo, plesalo, alkohol je tekel v potokih... Spet pretiravam. Samo pelo se je. Tisti dan me je najbolj prestrašil ravno Pugi. "Hudič mali mi ni hotu vžgat." Mene bi skoraj kap na voznikovem sedežu. V glavnem, s sošolcem se pripraviva na "fešto" oz. vožnjo domov. Nato pa obrnem ključ, zakašlja, zabrni, a takoj ugasne. Srce mi je padlo v hlače. Akumulator! Ta baraba prazna. Nato sem čimveč električnih porabnikov izklopil in ponovno poskusil. Vruuuum in je zabrnel. Rahlo sem mu sprva pomagal s plinom, da je mašina vsaj malo napolnila akumulator, da je bil za sproti. Sicer sem vedel, da bo in je potrebna menjava, samo ne tako kmalu! Sedaj se še peljat ne upam nikamor, dokler ne zamenjam.
Kakorkoli, vsaj nekaj "razburljivega" sem doživel. Nato pa pride današnji dan, spet poln lenobe, nedela in popolnoma ničesar razburljivega. Cel dan sem preživel na relaciji TV - računalnik. Zvečer sem šel tečt, kot pač vsak večer, to je pa vse.
Se še kdo strinja, da si moram vsekakor najti karkoli za popestritev vsakdana?
Jaz se. In delam na tem.

Lep pozdrav

Arhiv - Neko razmišljanje

2008-06-03T10:09:00.000+02:00

Pred nekaj dnevi sem opazil na TVju zanimiv film. Imenoval se je Little Manhattan.
Gre se o 11 letnem dečku, ki se je zaljubil v 11 letno deklico. In sicer resnično zaljubil. Najbolj zanimivo mi je bilo to, da so se njegova razmišljanja slišala, tako da je lahko gledalec vedel o čem razmišlja.

Dogajanje je v New Yorku, čas je najbrš poletni.
Škoda, da nisem gledal popolnoma od začetka, da bi videl kje in kako je deklico opazil. Sem pa vseeno bil navdušen, da sem videl kako je vse pričel in kako je pristopil do nje.
Moram priznat, da je imel mali več poguma in sreče kakor ga/jo imam jaz. Namenjen je bil jo ogovoriti in jo je. Za razliko od mene, ko ostane pri tem, da sem namenjen, a dlje od tu ne gre...
No, da ne dolgovezim. Ogovoril jo je, kasneje sta se že igrala, se skupaj dobivala, se klicarila, se lepo imela. Mali (naj ostane mali, pozabil sem ime) je ves vesel živel, vse je bilo mu super. Zanimive so bile scene, ko se je pač družila z drugimi fanti, kako je bil ljubosumen.. Le na kaj me to spominja.
No ob koncu filma je šel tako daleč, da ji je povedal, da je vanjo itd. ona pa..zanimiva reakcija..ga je zavrnila rekoč, da je le 11 letna deklica. Mimogrede, imela sta pogovore, ko sta govorila o tem, da so deklice tri leta kakorkoli pred fanti. Ti pogovori so mi bili še kako znani...
Zakaj sedaj pišem o tem filmu. Ta film me je popolnoma prevzel. Ne samo, da sem se v tem fantku sam videl, ampak tudi zaradi razmišljanj, ki so bila na las podobna mojim.. Da ne govori o podobnih, že doživetih scenah...

Ta citat se mi zelo dopade(mimogrede, dečku je ime Gabe"):
"Love isn't about ridiculous little words. Love is about grand gestures. Love is about airplanes pulling banners over stadiums, proposals on jumbo-trons, giant words in sky writing. Love is about going that extra mile even if it hurts, letting it all hang out there. Love is about finding courage inside of you that you didn't even know was there."

Ja..kaj je ljubezen. Res je nekaj v tem, da je ljubezen vse to in sam to dobro vem. Problem se pojavi, ko tvoja "sorodna duša" ne ve očitno nič o tem (v tem primeru njegova deklica) in potem se vsakršni poskus postati par izjalovi...
"I don't know what I think, Gabe, I'm only 11. I don't think I'm ready to be in love."
Dobro, res je bila le 11 letna deklica, a zakaj je potem treba govoriti, da ste dekleta tri leta pred fanti. Tudi pri sebi sem že ničkolikokrat opazil, da to sploh ni res. Mogoče so svetle izjeme, ampak to še ne pomeni, da je potrebno posplošiti na vse in se s tem hvaliti.
Velikokrat sem že rekel.. sovražim, ko ti dekle omeni to hitrejšo razvitost od fantov, kasneje pa, ko se pričneta pogovarjati o resni ljubezni, pa opaziš, da je še navaden otrok. Ali pa, ko govori katera, da si želi resne zveze in podobno. Če si želiš resne zveze, zakaj potem ne iščeš resne zveze, ne pa, da "bluziš" naokoli.
Malo me je zaneslo..prav zares sovražim take stvari.
In potem smo razočarani..in razmišljamo..o ljubezni..

"Love is an ugly, terrible business practiced by fools. It'll trample your heart and leave you bleeding on the floor. And what does it really get you in the end? Nothing but a few incredible memories that you can't ever shake."

In zaradi takih smo potem smotani in kamen imamo namesto srca in nesamozavestni in pesimistični in še kaj nam je povedano. Ja kdo nas je pa take naredil?!
Ko fantje dekletu kaj preveč rečemo, so užaljene, depresivne v trenutku, zamerijo takoj in še kaj bi se našlo. Ko pa dekle kaj reče fantu, naj pa stojimo pokonci kakor da ni bilo nič? Tudi fantje imamo srce, tudi fantje smo lahko užaljeni. Tudi nas se lahko prizadane.
Če pa že to pokažemo, se pa nam očita da prehitro zamerimo, pa spet da smo nesamozavestni in pesimistični do amena.
Seveda, se bo katera sedaj našla ko bo rekla da sem šovinist in da delam "kampanjo" proti dekletom. Seveda izvoli. Sovraži me, zameri mi, zapusti me...
Najbrš nisem vreden tebe in tvojega perfektnega mišljenja/življenja.

Popolnoma se strinjam, da so izjeme, redke.
Nisem pa sam popolnoma kriv, da imam tako mišljenje o dekletih. Same so se mi v taki luči pokazale in posledično si to mislim o njih. Take izkušnje imam z njimi in dokler me z dejanji kdo ne prepriča v nasprotno bom to verjel.

Sicer ne vem, kaj sem hotel s svojimi besedami povedati, a to je blog, prostor kjer daš krila ramišljanju in če me kdo ne razume in mi zameri moje razmišljanje, definitvno ni mojega spoštovanja.

Da se še vrnemo k filmu..
Na koncu filma je glavni junak na nek način sicer zasovražil ljubezen. Morda se edino v tem razlikuje od mene, saj ljubezni nisem zasovražil...ampak jo že pošteno pogrešam..
In očitno sem še daleč od cilja. Če pa mi jo katera najde...jo bom bogato nagradil.

Arhiv - Jaz

2008-06-01T19:06:00.000+02:00

Spet sem tu. V vsej svoji "veličini". Najbrš ste me že pogrešali. Se grem staviti.
Odločil sem se da bom napisal kratek blog o dogajanju za nazaj.
Petek, predvčerajšnim je bil zanimiv dan. Dopoldne sem še klovnskega razpoloženja veselo poplesaval po stanovanju, misleč da bo še lep dan pred mano. Kot vsak petek je bilo dopoldan na sporedu lenarjenje. Popoldan pa je bilo nekaj čisto drugega. S prijateljem sva odšla v Krško. On je šel v popoldansko šolo, jaz...jaz pa mešat zrak. Ne me spraševat po kaj(koga) sem šel, ker ne mislim povedat. Dejansko pa sem sedel zunaj, pred fakulteto za Logistiko in gledal naokoli. Ko sem se tega naveličal, sem šel na kratek sprehod. Tako sem zašel na neko gozdno potko, ki naj bi vodila k gradu nekega celjskega grofa. Šel sem po njej misleč, da bom doživel ta dan vsaj nekaj kar si želim...
Po eni uri hoje v hrib nad Krškim, sem prišel nikamor drugam, kakor med vinograde. O gradu ne duha ne sluha. Potrt zaradi nevarnih temnih oblakov nisem imel izbire kakor, da oodidem nazaj pred šolo. Torej eno uro poti nazaj po gozdu. Sproti sem doživel še močno nevihto in jo počakal da je odnehala pod nekim drevesom v gozdu. Da me je pričelo zebsti in da so me komarji popolnoma popikali najbrš ni potrebno razlagati. No vse to je trajalo tri ure, torej do sedmih zvečer. Ko je imel prijatelj konec sva se še zapeljala v Lidl nabavit nekaj za jest. Bil sem namreš požrešno lačen, in sicer tako zelo, da sem kupil polpečene žemlje, katere bi moral pred jedjo še do konca speči. Na žalost sem to videl, ko sem jih že pojedel.
Domov sem prišel le za 10 minut, nato sem šel do prijatelja, kjer smo gledala po TVju Spidermana 2, nato pa ob nekaj do polnoči oba skočila obiskat bivšega sošolca in se tam zadržala do štirih ponoči. Kaj smo delali? Nevem, z mislimi sem bil drugje.
Napočila je sobota in premalo spanca. Moja sreča se je nadaljevala tudi v ta dan. Zvečer je bila na glavnem trgu zabava zabav, praznovanje tedna cvička. Že nekaj časa prej sem bil zmenjen podobno kakor za tisto v Krškem. Najbrš ne bo težko uganiti kaj je bilo iz tega. Cel dan sem doma sedel, in sicer do približno enajste ure. Nato sem napojen s slabo voljo spravil ven prijatelja (želim si da ga ne bi) in odšla sva pogledat praznovanje.
Dogajalo se je ogromno, ljudi bilo veliko, bilo je le nekaj slabega. Prijatelj je jamral kako je bedno. Ja super. Po dveh minutah stanja pri enem vogalu sva odšla proti domu. Že tako sem imel pokvarjen dan zaradi vseh načrtov, potem pa še prijatelj take pripelje. Perfektno! Kako se je končala sobota? S slabovoljnim spanjem.
In sedaj je nedelja. Zategnjena, žalostna, depresivna, potrta, dolgočasna nedelja. Kaj se kaj dogaja? Ura je skoraj osem zvečer in največ kar se mi je zgodilo je to, da pišem ta blog. In ga tudi končujem.
Svoj vikend sem preživel odlično. Nevem če bi ga lahko bolje. Toliko novih ljudi sem spoznal, toliko novega odkril... Res..bolje kakor bi si lahko želel.
Sarcasm off.

Brez pozdrava

Arhiv - Slikanje

2008-05-29T05:24:00.000+02:00

Že od nekdaj sem se delal norca, ko sem videl dekleta in fante, ki so se slikali v raznih ogledalih s fotoaparatom ali telefonom v roki. To se mi je vedno zdelo nenavadno smešno. Kot nekakšna komedija. Nikoli pa si nisem mislil, da bom to doživel tudi sam.
Danes sem imel dopoldne preveč časa in sem počel ravno to. Neverjetno kako je lahko to tako zabavno! Prav smešno mi je bilo, se tako slikati samega sebe v kopalnici. Sem pa ugotovil tudi pasti takega slikanja, tako da, vse spoštovanje dekletom in fantom, katerim se je uspelo tako slikati in hkrati skrbeti za netresočo roko in odrezane pol glave.
Še sreča, da ima fotoaparat funkcijo, ki pomaga tudi tresočim rokam, da prikaže
kristalno čiste slike. No da se vrnem k mojemu slikanju. Povod je bila radovednost in dolgčas. In radovednost ni popustila dokler nisem vzel v roke fotoaparata in se odpravil v kopalnico. Prve slike so bile nekakšni zmazki oči, ust, nosa in ušes in napol odrezane glave. Bilo je naporno. Vso to stanje pred ogledalom tistih celih pet minut in držanje fotoaparata visoko v zraku te vsekakor utrudi. Zato sem si moral vzeti vmes pavzo, za menjavo iztrošenih baterij in kratkega počitka. Nato sem preizkusil še tistih nekaj funkcij in pomagal. Najprej fleš. Iznajdba, ki je ni para je vsaj delno zatemnila okolico kopalnice in osvetlila mene. Se vsaj ne vidi kakšno sem pustil po tuširanju.
Na koncu sem dobil prav lepe slike, kar se tiče ostrine. Bilo je zabavno, kratkotrajno in zanimivo. Mogoče bom še kdaj ponovil. Vsekakor pa bom od sedaj naprej spoštoval vse, ki so kdajkoli to preizkusili. Če ne zaradi drugega, pa zato ker sem sedaj "eden izmed njih". Izkušnja več. Se pa opravičujem, če sem v preteklosti kogarkoli užalil z mojimi besedami ob pogledu na "samoslikanje".
Če je bilo vredno, pa si lahko ogledate v mojem albumu, nekje med mojimi slikami (Prikazane le izbrane).

Pa lep pozdrav!

Arhiv - Spomini

2008-05-26T17:41:00.005+02:00

Današnji blog posvečam svojim spominom. Da najprej povem kako je prišlo do tega. Včeraj, bila je nedelja, smo pospravljali podstrešje. Tako je bilo naročeno vsem stanovalcem zaradi preklemane inšpekcije in požarne varnosti po bogve katerem členu, bogve katerega odstavka v bogve katerem zakonu.
Nisem si mislil, da zna biti pospravljanje tako zabavno, še posebej ker sem med vso kramo kar smo jo imeli našel svoje spomine. Seveda sem vedel, da jih imam nekje na podstrešju v vrečkah za smeti.. Vendar si nisem mislil, da mi bodo sedaj toliko pomenili. Hvalabogu, da sem jih shranil.
Našel sem svoj predrage igrače iz otroštva, menim, da najboljšega časa mojega življenja. To so bili časi brez skrbi, ko še nisem vedel kaj je slaba volja, nisem vedel kaj pomeni biti zaljubljen, nisem poznal šole... Skratka čas brezvedenja vsega. In moram reči, da je to prekrasno. Preprosto se le igraš in igraš. Si v svojem svetu. Nihče ti ga ne brani, nihče te nikamor ne sili. Škoda le, da je tako hitro minilo in večinoma se pozabilo.
Vse bi dal, da bi lahko šel nazaj, v čas ko sem se v sobi na tleh igral z lego kockami, avtomobilčki in še čem. In včeraj je vse to privrelo nazaj. Prijelo me je da bi počepnil na tla ter pričel sestavljati in voziti. Prekrasno.
Najbolj zanimivo mi je pa bilo, ko sem opazil da sem popolnoma vsak avtoček prebarval z alkoholnim flomastrom. Morda sem že takrat vedel kaj me bo veselilo, ali pa me zaradi tega takšne stvari še vedno veselijo. Seveda nisem našel le avtomobilčke, ampak tudi frnikule, ali kot smo mlajši radi govorili: "činke". Približno 40 jih še imam. Tiste ta najlepše. Ta najbolj posebne. Tudi te so imele posebno vlogo v mojem življenju. Z njimi sem spoznaval prijatelje, ko smo se zunaj "činkali", celo stavili smo frnikule in kdor je zmagal je pobral vse. Tega nisem veliko prakticiral, ker nisem hotel izgubiti mojih dragocenih čink. Res je bilo lepo. Draga mami mi je še celo posebno vrečico iz blaga naredila, le za činke. To je bilo naše bogastvo. Naša sreča.
Vsekakor so bila to posebna leta. Veliko lepša kot sedaj, ko vse to nadomeščajo računalniki in že petletniki te učijo kako se igra na računalniku. Kam gre svet. Vsi živijo v virtualnih svetovih pred televizorji in računalniki, svet pa sameva in propada. Redko kdaj slišim zunaj pred blokom otroške vzklike ob igranju, kot smo včasih mi vzklikali.
Me zanima kaj bi delali otroci delali s činkami če bi jim jih dal v roke. Me zanima če bi sploh še kdo zna ceniti nekaj tako malega. Zdaj se itak mogočnost meri v tem, kdo je "obrnil" več računalniških igric in kdo ima boljše. Avtomobilčke so zamenjali tisti na zaslonih, druženje pa je zamenjal internet.. Sreča, da gredo vsaj Lego kocke v promet kolikor toliko. Pa še to so sedaj toliko komplicirane, da lahko iz njih narediš dve stvari, mogoče malo več, včasih pa si lahko iz letala naredil hišo. Naj kdo poskusi sedaj to narediti. Morda zato niso več tako zanimive..

Sprva sem mislil, da bom dal vse te moje dragocenosti b

Dodatek:

Nekaterim igračam sem posvetil še posebno pozornost, kot naprimer mojemu Ferrariju Testarossi, Letniku neznan. Motor z enim švoh konjem moči, zadnji pogon, prevoženimi nekaj kilometri in z dokaj dobro ohranjenostjo (praske-potrebno poliranje). Poleg njegovih slik pa je priloženih še nekaj hitrih, ob pogledu na moje bogastvo.

Moj Ferrari.

Moj Ferrari.

Nekaj mojih predragih igrač.

Pa še nekaj iz moje zbirke igrač.

Tudi video igre so še delovale. Na sliki znana scena iz Maria.

Na sliki Tanks.

Lep pozdravratrancu, a sem si premislil. Ostale bomo pri meni in z menoj. In čez nekaj let bom spet odprl škatlo in oblila me bo tančica lepih spominov, katerih ne bom mogel nikoli več doživeti.

Arhiv - Life goes on

2008-05-24T17:11:00.000+02:00

Spet jaz in spet nov vnos v blog. Trenutno mi je rahlo upadlo dobro počutje, pa sem si zadal, da bom napisal blog, ko ravno nimam kaj početi. Od srede se ni kaj veliko zgodilo. V četrtek me je presenetila ocena vaj pri Osnovah računalniških arihtektur. Osmica je zame vsekakor odlična ocena. Drugače pa je dan minil brez posebnosti.
Domov se celo nisem peljal z vlakom, ampak s sošolcem. Prišel domov pa kasneje kot bi z vlakom. Ali je bilo vredno? Nikoli ne bom vedel. Bogve kaj bi me čakalo na vlaku...
Včerajšni petkov dan je bil morda za kanček bolj zanimiv. Dopoldne sem pridno nabiral energijo in lenobo, užival v brezdelju in udobju. Popoldne pa sem končno le pomigal malo s svojo ritjo. V bistvu se je že nagibalo na večer. Prišel me je iskat prijatelj in odšla sva na lov za njegovo izgubljeno bančno kartico. Nisva je našla, je bil pa vsekakor hvaležen moje pomoči. Upam.
Zvečer smo bili namenjeni uživati nekje zunaj. Za vse tiste katerim še nisem razlagal, šlo je nekako takole: Prijatelj je odšel domov in rekel da gremo ven po filmu. NUJNO si je MORAL ogledati film Spiderman po TVju saj bi ga pomoje očitno prizadela kap. Sam imam ta film na nevemkoliko CDjih. Ne, gledati Spidermana po TVju je drugačno, posebno doživetje... Nevem kako to da nisem jaz še nikoli tega občutil. Tako smo trije čakali, da bo konec tega njegovega filma. Začel se je ob osmih, dejansko smo se spravili na kup ob enajstih zvečer. Sedaj pa pozor. Prijatelju je bilo dovoljeno biti zunaj le do polnoči. Ja super. To bo res žurka prve klase. Da pa je bilo še bolje, sem ga že moral odložiti med potjo do prvega petrola. Šel je namreč se sestati z drugimi, ostali trije pa smo odhiteli na petrol po pijačo. Vsekakor se ni končalo tako, kot je bilo zamišljeno. Kupili smo sokove in energijske pijače namesto kakšne bolj "prave".
Na cilj "feštanja" smo prišli ob pol polnoči. Človek sploh ne ve kaj bi v taki situaciji. Prijatelj, ki smo ga prej morali zaradi filma dve uri čakat nas je priel za te pol urce pogledat, malo smo se pomenili, potem pa je moral domov. Super. Res odličen večer. Sam sem imel pa poln prtljažnik stvari katere bi uporabili za pristno fešto. In še vedno imam stvari v prtljažniku. Za zjokat. Prišel domov ob enih, ker nisem vedel kaj bi, sem šel na msn in visel na njem do približno dveh. Blanka mi je delala družbo. Hvala Blanka.
Obup. Doživel popoln polom kar se tiče organizacije. Ampak vse je enkrat prvič, bomo pa za naslednjič bolj pazljivi. Vsekakor pa bom še hud. Če ne bo po načrtih.
Danes dopoldne sem preživel kot vsako soboto. Veliko pospravljanja. Glasba na ves glas in uživanje. Klasika. Sedaj je popoldne. Malo se je spremenilo. Neznana leteča beseda me je spravila v razmišljanje in posledično slabšo voljo. Ravno ko je padal dež. Nato še glasba prešla na nezdravo za dušo. Zaenkrat padamo. Upam da bo konec dneva prinesel kaj boljšega.
Do sedaj sem danes zamenal že štiri zvrsti glasbe. Najprej dance, nato hardstyle, nato RnB, trenutno rock...me zanima kje bom končal..
Upam, da v sladkih lepi sanjah z nasmeškom na obrazu.

PS: Današnji blog nima poante, le moral sem se vsaj delno razbremeniti. Vse za boljše počutje.

Arhiv - Sreda

2008-05-22T01:30:00.000+02:00

Sicer sem naokoli govoril, da bom blog napisal že včeraj, ampak en dan razlike pa le ni tako hudo za vas, zagrete bralce mojega bloga (optimizma polna vreča). Razlog zamude? Morda lenoba, morda primanjkanje gradiva tekom dni. No, da povzamem zadnje dni. Nedeljo, dan po poroki, sem še do konca prespal, prelenaril. Celo jest sem šel. Ponedeljek je bil kot vedno dolg. Šel sem v šolo kasneje kot ponavadi, ker se mi ni dalo prej vstati, tako da sem prespal vaje za programiranje. Na vlaku sem imel super družbo. Ponavadi sem sam, sedaj pa se je zgodilo, da sem dejansko koga poznal na vlaku in ne le na videz vse ljudi, ki tako kot jaz hodijo v Ljubljano delat, v šolo, ipd. V glavnem, Sosed in bivši sošolec. Dobra družba, Pot je dokaj hitro minila. Brez posebnosti.
Ponavadi sem ob torkih doma, vendar včeraj smo imeli test pri vajah tako, da sem moral na vaje iz moje skupine. Dobil sem 8. Čestitam sebi. Učenja je bilo..hm..dolgih...dolgih...10 minut. Sem pa šel v ljubljano za to bogo eno urico testa. No proti večeru je bilo malo bolje. S prijatelji sem se zmenil in smo šli na biljard. Jaz peljal in to mislim da še pol kilometra stran ne. Ampak moj pugi ni bil že teden in pol prižgan, pa sm revčka se usmilil in mu dal malo zagona...bogi moj Pugi. Nevem zakaj se vsi smejejo, ko rečem svojemu avtu Pugi. Res tako neumno zgleda? Vsekakor se ne sekiram. Moj ostane Pugi še naprej. Torej, bili na biljardu, do 22.00 potem pa šli v McDolnalds se najesti plastike in ostalih svinjarij. Hamburger je bil odličen! Ko je ura kazala še pol ure do polnočne ure pa smo se spravili vsak v svoja stanovanja.
Danes pa sem tu. Na vlaku. Peljem se v Ljubljano. Vreme? Pada dež. Neverjetno, se vam ne zdi? Počutje? Oblačno z zmernimi padavinami, pritiska preko mere, temperatura 37 stopinj...
Dejansko pa sem zadnje dni precej tečen to sem celo sam opazil. Ah ni hudega. Huje je če bi me včeraj spet policaji lovili...Je bilo zanimivo ja, četudi smo šli le v McDonalds na hamburger. Na srečo se je nazadne izkazalo da niso šli z lučjo za mano, ampak za avtomobilom pred mano. Srce se mi je odvalilo od kamna.
Lep pozdrav

PS: Raztresen kot sem ni nič novega če pozabim doma denarnico in tako ostanem brez hrane, denarja in še česa. Hvala Mičotu za denarno podporo pri nakupu sendviča. You're the best. Peace.

Arhiv - Dan po včerajšnjem

2008-05-18T14:35:00.000+02:00

Tokrat se pa oglašam malo prej kot ponavadi. Včeraj in predvčerajšnim sem imel zelo pestro. Pripravljala in bila je namreč poroka moje sestrične. Vso srečo želim našima mladoporočencema.
No da pričnem. Dan pred poroko je bila še dekliščina, na kateri sem skrbel za glasbeno vzdušje. Kaj naj rečem. Vsekakor na začetku nisem bil zadovoljen z igranjem. Katastrofa. Mogoče pretiravam, ampak dejansko nisem bil dober. "Čast" mi je rešil domačin, ki je za razliko od mene bil mnogo boljši. Morda je bil problem v tem, da jaz igram harmoniko enkrat na mesec on pa vsak drugi dan...morda. Ker je pač on igral sem jaz imel čas in pridno točil sebi in drugim vinsko kapljico. Nazadnje sem iz "muzikanta" prešel na natakarja.
No saj ni bilo hudega. Prav lepo sem se imel. Vsi so bili razumni do mojih napak pri igranju, to je lepo. Pač že od nekdaj sem govoril da špilam jaz bom igral za svojo dušo. Ker pred ostalimi dušami je očitno preveč treme. Vendar, na ta večer oziroma noč sem še igral. Preden smo odšli mi je bilo rečeno naj še kakšne dve potegnem. Ker sem imel za sabo že nekaj kozarčkov rujne kapljice je, presenetljivo, harmonika prav lepo zapela pod mojimi prsti. Prav presenečen sem bil, da mi je šlo tako dobro. Tako da sem namesto dveh komadov, vlekel kar dolgo. Vsi so peli, vsi bili veseli. Jaz pa sem opravil popravni izpit in pustil vsaj dober vtis na koncu. Takšne konce imam najrajši.
Domov smo prišli nekaj čez tretjo jutranjo uro, odšli spat, saj nas je zjutraj čakalo zgodnje vstajanje. Da preskočim nepomembne stvari (kot, da sem do sedaj že napisal kaj pomembnega), okoli osme ure smo prispeli V Zagradec, kjer smo počakali ženina in nato nadaljevali pot. Kot zanimivost. Ker nas je bilo veliko, in dolga pot pred nami (Zagradec-Grad Otočec-Zagradec-Radohova vas), so najeli avtobus in tako se nas je večina veselila na avtobusu (Seveda primerno okrašenem). Še vedno je bilo pa premalo, tako, da nas je spremljalo še okoli 10 avtomobilov.
Na Otočcu sem bil fasciniran nad govorom matičarja. Vsekakor moram dobiti nekje besedilo. Vse naprej so bile formalnosti, kot tudi poroka v cerkvi in kasneje nadaljevanje rajanja v gostilni Štorovje v Radohovi vasi. Menim, da mi ni potrebno razlagati kako je bilo, saj je večinoma enako. Pitje, ples, veseljačenje, igre itd. Mogoče izpostavim grajo na neimenovani ansambel. Bili so preprosto prestari, saj ni bilo novejših komadov, da ne govorim o kakšnih zabavnih.

Seveda sem plesal tudi sam, kolikor se je pač dalo. Bil med tistimi redkimi brez para na poroki, tako da sem si moral izposoditi mojo predrago mati in sestrično, ki je imela moža nevemkježe. Da potegnem črto: Bilo je dobro. Zabaval sem se kolikor se je pač dalo. Ko dobim še nekaj slik, lahko pričakujete kaj tudi v albumu.
Pa lep pozdrav

Arhiv - Za nazaj

2008-05-15T14:18:00.000+02:00

Skoraj teden je minil od mojega zadnjega poročanja. Zadnji čas, da se spravim spet k pisanju. No, da začnem od začetka. Prejšni teden potem ni bil nič posebnega. Je pa zato konec tedna bil toliko boljši.
Bila je Cvičkarija. Na kratko da opišem občutke. Bilo je zakon!! Dogajalo se je veliko. Veliko petja, plesa, pitja in še vsega dobrega. Ljudi je bilo ogromno. Kdor ni bil tam mu je lahko žal. Zares.
Drugi dan je bil seveda preživet z mešanimi občutki in težko glavo. Nato je sledil ponedeljek, navaden šolski dan. Zjutraj bujenje, potem na vlak za Ljubljano in prespati tistih nekaj ur med predavanji in vajami.
Torek je bil zanimiv. Mati so me končno zvlekli po trgovinah. Jojmene. Kupit sem si moral srajco, za na poroko. Ja to soboto nas čaka sestričina poroka, dan prej pa zabavanje z igranjem na dekliščini. Me zanima kako mi bo šlo in kako bo.
V glavnem, šli smo po nakupih. Srajco sem kupil že v drugi trgovini, a ker je mati hotela da sem poleg ko si bo še ona kupila obleko sem pač bil. Nazadnje si je ni. Prelaufali pa smo vse mogoče trgovine v Novem mestu.
No da napišem kakšno srajco sem si kupil. Svetlo-živo-flurescentno-zelena, velikost 38, talirana, glanc nova, prevožena 2 metra, še neoprana.. Za dodatne informacije se pa obrišite pod nosom.
Reakcije bližnjih so mi bile še najbolj zabavne. Naš ata jo je seveda pokritiziral, a ko sem mu nazaj omenil da ima on pa rozasto, ki ni nč bolj od moje je bil lepo tiho. 1-0 zame. Naj omenim, da se je mati držala samo za glavo ko sem rekel da bi to, a jo je hitro sprjela. Moja predraga sestrica Mateja je bila seveda popolnoma navdušena že od začetka. Sledila je my sister from another mother. Klavdija, upam da ti ne bo šef odtrgal od plače zaradi smejanja na delovnem mestu. Uganite kaj je bil vzrok. Sledila je še frendica. Mislim, da me je krstila za prfuknjenga. Škoda besed. If you don't like it, turn around and keep walking. Morda se vam bo zdelo neumno, da sem več kot pol bloga porabil za opis vsega kar se tiče okoli majice. Ampak. Jaz ne bi bil jaz, če nebi to delal z razlogom.
Da vam razkrijem skrivnost. Zanimivo. Na primeru moje srajce sem ugotovil slednje. Vsaka družba-posameznik ima svoja načela katerih se drži ali pa mu najbolj odgovarjajo, ko ta načela upoštevaš je vse lepo in prav. Ko pa enkrat odideš malo iz poti, izven načel, pa te takoj popljuvajo, križajo, skritizirajo, smejejo itd.
Nikogar ne ciljam, nikogar ne obtožujem. Vendar tako je. Tudi sam sem enak. Priznam. Priznam tudi da sem tako majico kupil iz same radovednosti. Samo za to da vidim še na enem primeru kako smo ljudje. Za konec. Še dobro da smo si tako različni, in da se ne ravnamo vsi po enem načelu. Že tako smo lutke vsemu, kar je nad nami.

Arhiv - Po počitnicah

2008-05-07T23:48:00.000+02:00

Dolgo že nisem pisal bloga. Ja, bile so počitnice. Čas uživancije in brezdelja. Zasmejala se je! To je razlog. Najprej na kratko kako sem preživel počitnice. Začelo se je klavrno. Nič posebnega se ni dogajalo. Čakal sem kresovanje. Bil sem v Šentjerneju. Zasmejala se je! Moram pripomnit, da Šentjernejčani znajo narediti fešto kakor se spodobi. Bilo je odlično. Zasmejala se je! In alkoholno. Tako, samo za dodatno mero veselja. Nato je bil spet dolgčas. Vse do petka. Moram rečt da so me prijatelji presenetili. Šli smo na pijačo. Zasmejala se je! Pričakoval sem kakšne pol ure potem bodo pa itak rinili domov, sem si mislil. Ni bilo tako. Prišla je pijača, pa še ena pijača, pa še ena, pa še ena. Tako sem bil zunaj z njimi dlje kakor za novo leto! Si morate misliti. Zasmejala se je! Bilo je odlično. Veselja je bilo ogromno, ponovno spoznali stare prijatelje in se imeli fino. Tako so se počitnice končale. Zasmejala se je! Spet je prišla šola. Nič posebnega. Danes pa zanimivost na vlaku. V mojem vidnem polju se nahaja dekle. Zasmejala se je! Morda se sprašujete kaj pomenijo med celotnim vpisom v blog nevmesni stavki: Zasmejala se je! Da razložim. Torej gledam dekle. Ki se neprestano smeje. Zanimivo. Meni vsekakor. Kajti vsakič ko gre kdo mimo, se nasmeje in poskuša to prikriti.Zasmejala se je! Celo meni postane smešno, ko se takole nekdo smeje. Morda se vam bo zdelo čudno in nenavadno in brezveze in dolgočasno in nevemkakšnoše, ampak zaslužila si je vpis v blog. Škoda, ker je šla ravno dol z vlaka. Mi je pa vsekakor popestrila dan. Me zanima kaj dobrega bom še danes doživel...

Takole. Spet se v živo oglašam iz vlaka. Ja, sedaj grem proti domu. Čez dan se ni dogajalo nič posebnega. Bil v šoli. Eno celo uro. Nato pa smo se odpravili pogledat kaj dogaja na Škisovi tržnici. Moram rečt, da me ni navdušila. Mogoče zato ker je bilo sorazmeroma zgodaj. Čeprav se mi bolj dopade mišljenje, da zato, ker Ljubljančani ne znajo fešte naredit. Da ne bodo preveč užaljeni. Bilo je ogromno študentov in še lepše, študentk. Tam sem bil kakšno urico. Tolk, da se je na hitro nekaj spilo, potem pa je bilo treba že pohiteti na vlak. Na vlaku nič zanimivega. Sedim, gledam skozi okno, razmišljam in razmišljam. Da bi človeka ocenjevali po tem koliko razmišlja bi jaz imel v roki že doktorat. Ni mi pomoči, mi je rekla prijateljica. Bohve pri čemu mi ni pomoči. Toliko stvari meljem naenkrat, da sploh nevem česa NE premeljem. Ah, bo že. Tipičen stavek vsaj mal optimističnega človeka. Vsekakor moram to tudi sam postati..

Arhiv - Počitnice

2008-04-28T10:20:00.000+02:00

Ja, tud jaz jih imam. Začele so se, uživam v prvem dnevu in se sprašujem kam se bom danes podal. Včeraj sem cel dan užival v Logatcu. Ja, drift je bil. Zakon! Slikali nismo, snemali smo, tako da ko bo na računalniku bom morda kakšen video pokazal.
Ni veliko za povedat. Sonce je bilo peklensko, ožgalo me je po obrazu in rokah. Po driftu smo se še potepali po Logatcu, kasneje še po Ljubljani, tako da smo prišli domov točno ob 22.00. Bilo je super. Še posebej skupno petje v avtu in zajebancije na vsakem koraku.

Lep pozdrav

Arhiv - Sendvič, čik, napačen avtobus in lepotica

2008-04-25T10:32:00.000+02:00

Današnji blog posvečam včerajšnemu dnevu. Žal ni bilo časa da bi ga napisal prej zaradi "vsega doživetega" prejšnji dan.
Kot vedno se je dan začel s prebujanjem. Ura je bila okoli devetih zjutraj, jaz pa sem ves zliman vstal iz postelje, se pripravil, zrihtal, popedenal in kmalu bil nared da opravim svoje celoletno romanje do železniške postaje Kandija. Nič posebnega. Vsedem se na sredino vlaka, tam ko je najmanjši prostor. Zanimivo je bilo to da so se vrata težko odpirala, tako da sem bil sam v kupeju veselo do Ivančne gorice. Seveda so ljudje poskušali vstopiti že prej v kupe, vendar jim ni uspelo. Najbolje je blo v Trebnjem, ko je stara babica in še nekaj drugih hotelo vstopiti. Babica je vlekla vendar ni uspelo. Nazadnje so vsi obupali in odšli v sosednji kupe. Se še komu zdi da sem postal pokvarjen? Prav prijal mi je mir..to je izgovor..
Seveda pa se je po Ivančni gorici, ko so le uspeli priti v kupe, vse obrnilo na glavo. Tukaj lahko razložim prvi del naslova današnjega bloga. V Ivančni so popolnoma napolnili kupe tako, da so naslednji ki so prišli se pač morali vsesti poleg drugih. Za razlago: štirje sedeži, dva obrnjena proti drugima dvema. Ponavadi je tako, da ko en sedi, se naslednji usebe nasproti diagonalno, tako da je čimmanj moteče za oba. Seveda to ne velja za stare tete in temne izjeme.
Tako pride med zadnjimi v kupe visok moški, srednjih let, z neko vrečko. Ker sem bil samo še jaz sam pri tistih štirih sedežih se je pač usedel-na srečo-nasproti mene. A -na nesrečo- se je hotel vsesti popolnoma nasproti mene. Jaz se nisem dal in sem lepo noge imel stegnjene. Tako je sedel nasproti mene v čudnem postrani položaju. Še to mi je manjkalo, da se dva dolgonoga rineta nasproti kot midva.
V mislih sem klel in se jezil nanj. Da pa bi bilo še huje je imel pri sebi v vrečki sendvič! In on sam je prej jedel sendvič in kadil! Super! Cel kupe je zaudarjal po tem preklemanem sendviču! Mislil sem da bom bruhal. Da ne govorim ko je odprl usta kakšen smrad je prišel. Nekakšna mešanica sendviča s poli salamo in pokajenimi cigareti. Bljak. Mislim da sem imel tehtne razloge da sem preklel od vlaka, tega moškega in vsega kar je krivo da sem bil tisti trenutek na vlaku. Zelo sem si oddahnik, ko je šel moški dol ŽE pri Grosupljem.
A komaj je šel on dol, je že prišla gospa, debeluštna, pri letih(drugi del naslova). Zgledalo je da prej ni mogla brez čikov, saj je smrdelo da je joj. Ampak od prejšnjega moškega ni bilo primerljivo. Malo sem opazoval gospo. Bila je vsa shirana, obraz je bil razpokan kot sahara potrebna vode, oči temne, črne. Na kratko: kot smrt. Prav srhljiva je bila.
Seveda je na naslednji postaji prišla še od gospe kolegica in so veselo klopotale nasproti mene, jaz pa s skrčenimi nogami razmišljal kako naj ne razmišlam kako prekleto me bolijo noge od stiskanja pod sedežem.
Na srečo je bilo po pol ure konec vožnje in z veseljem sem odletel z vlaka proti šoli. Tam kot vedno ni bilo nič posebnega. Drugo uro programiranja sva s sošolcem si vzela prosto(špricanje pač ni pravi izraz), da sva šla jest. Dan je minil, zadnjo uro pri vajah sem si tud vzel prosto, da sem lahko prišel na vlak pravi čas.
Tu se začne spet svojevrsten podvig. Ker se nisem peljal s pravim busem do postaje, sem pač moral prej izstopiti in sem se odločil da bom šel kar peš naprej. Kmalu sem si premislil in na naslednji postaji skočil na bus številka 7, za katerega sem mislil, da pelje ravno mimo postaje. Seveda se je vse sprevrglo v živčnost ko je speljal bus v popolnoma napačno smer! Na naslednji postaji, kilometer stran od železniške postaje, sem odhitel z busa in proti postaji.
Tako hitro nisem hodil še nikoli. Noge so bolele, jaz pa še hitreje pritisnil. Prišel na postajo, vlak je čakal. Odhitim na vlak in iščem prost sedež. Nazadnje sem celo našel popolnoma proste 4 sedeže, se vsedem in razkomotim. Ves zadihan se počasi pomirim, srčni utrip pade in kmalu je vse kul.
Dokler me ne pritegne pogovor dveh punc na moji levi. Očitno je bilo da so iz nekje "dol". Trebnje in okolica. Govorica je bila prava. Razgledam se in vidim. Lepotica. Srčni utrip mi je spet narasel. Nisem si mogel pomagati da je nebi še enkrat pogledal...in še enkrat...in še enkrat. Um se mi je zamračil. Vse o čemer sem lahko mislil tisti čas je bila ona. Ajoj, ne že spet. Nisem si mogel pomagati. Še celo muzike nisem poslušal, čeprav je to moja stalnica na vlaku. Samo gledal..in gledal..in razmišljal. Pa smo spet tam. Zaljubil se, gledal, čakal, da odide, potem pa slaba volja kako sem nesposoben ipd.. Že kar vem kako gre to pri meni. Kaj sem hotel. Nisem se upal. Pri njej ni bilo nič drugače. V Ponikvah pri Trebnjem je odšla dol z vlaka, jaz pa sem si prižgal muziko in si zavrtel komad Ti si mi vse..

Arhiv - Včeraj

2008-04-19T08:24:00.001+02:00

Vceraj sem bil na obisku pri babici. Sestricni sem peljal nov racunalnik. Bilo ni nic posebnega. Kot vedno sem po dolgem in pocez razložil vse podrobnosti delovanja racunalnika ipd. Vse lepo in prav. Medtem ko se je sestricna zaposlila z racunalnikom sem še pogledat babico. Pogovarjala, kako gre šola, kako je ko sva sama z Matejo doma (Starši šli v Španijo), nato pa je naletel pogovor na punce..
Saj nebi blo tako zelo hudo, ce bi babica vedla da bivše že dolgo nimam vec...
Da bo polna mera me je spraševala vse mogoce o njej.. Buh pomagej kaj nej nardim. Ne upam se ji povedat.. Tko je ponosna name.. Da imam punco.. Da mi gre dobro v šoli.. Ne upam.. V njenih oceh sem nekaj posebnega...Njenemu najstarejšemu vnucku gre življenje super...a resnica je dalec od tega..njen vnucek je nicla..
Ko bi ona vedela...Tako pa je samo vsa vesela naju vabila da naj prideva kaj na obisk.

Seveda pa dan ni mogel biti popoln, dokler mi nebi popolnoma pokvaril razpoloženja. Ko sem le mislil da bom imel mir zvecer ko sva šla s prijateljem ven v mesto se zgodi najhujše.
Pada dež, hitiva v parkirno hišo tuša. Ko sva mimo nekih stebrov mi prijatelj rece da je bila tam bivša z nekom... Nenadno je bilo kot da bi me udarila strela. Dobesedno pobegnil sem s prijateljem iz prekletega tuša naprej po dežju v mesto v Totalcka... Nisem je videl..lucky me, bi lahko rekel...ampak že navzocnost je zadela terno. V gostilni pa se je koncal ta popoln dan...

Arhiv - Torek

2008-04-18T19:18:00.002+02:00

Evo me po dolgem času. Nč ni novga. Nč dobrga, nč slabga. Upam pa da kmalu dobim eno luštno stvarco v svoje roke Zaenkrat pa naj bo še skrivnost kaj je to, da ne bo nazadnje pa nč.
Čakam da me kdo pokliče al pa sporoči da gremo ven. Torek je. Mogoče se vam bo zdelo nenavadno ob torkih ven, ampak za tek je vsak dan dobr . In ne, ne gremo ga pit . To je to. Uživite. Ko pa padem v depresijo se pa spet slišmo Hec

Restekp

Arhiv - Pesmica

2008-04-02T14:17:00.001+02:00

Depresija v oceh,
luknja v zobeh
in crna šminka na obrazu,
ki poudarja bedo peklenskemu izrazu,
ker fakin emoti smo vsi,
saj jebal se bomo vse žive dni.

No tole pa je ratalo spisati meni in Sparrowu, vceraj, ko ni bil najin dan. Hudega pomena pesmi ni, le rime. Ce je dobra ali ne pa presodite sami.

Arhiv - Branim se

2008-04-01T01:26:00.000+02:00

Na današnji norcev dan posvecam blog prelepi pesmi Borisa Novkovica - Branim se.
S to pesmijo me je seznanila moja draga prijateljica, sestrica druge matere, Klavdija. Hvala ti Klavdija. Poslušam to pesem in razmišljam, kako zelo je povezana z mojim bogim življenjem...

Svaka mi druga srce lomila,
ona ga slomila.
svaka me druga malo ljubila,
ona me ubila.

I uvijek kad sam na dno padao,
njoj sam se nadao.
i uvijek kad se Bogu zaklinjem,
samo nju spominjem.

Branim se, branim da nije mi sve,
ali mi ne ide, ne ide.
Lazem i sebe i prijatelje,
da nije mi stalo do nje.

Svaka je druga proslost postala,
ona je ostala.
svaka me druga malo voljela,
ona me boljela.

Ker nisem ravno dober v hrvašcini mi je Klavdija še prevedla pesem. Hvala sis. Najbolj me je prevzel refren, v katerem najdem še najvecjo povezanost s seboj...

Branim se branim, da ni mi ona vse
a mi ne gre, ne gre.
Lažem sebi in prijateljem,
da nic ni mi do nje.

Dodatne besede niso potrebne.
Bolj ko razmišljam o njej, globje padam. Padam v brezno slabe volje,
bolecega upanja ter solza. Trudim se poleteti iz brezna, vendar so krila ljubezni pretežka.
Branim se.

Arhiv - Razvedritev

2008-03-31T01:17:00.001+02:00

Ker sem znan po tem, da me malenkosti hitro razveselijo, na žalost pa tudi razžalostijo, je danes na ta crni dan bila dobrodošla luštna malenkost .... razveselil sem se je, kot majhen otrok..
v roke mi je prišla tale stvarca:

Nekaj podatkov: Canyon CNR-MPV2G, 2GB pomnilnika, priložena 1GB Micro SD kartica, barvni 1,8 palcni LCD zaslon, radio, snemanje, ipd... Špila odlicno. Zaenkrat zadovoljen. Slušalke super. Kaj bo pa cas pokazal bomo pa še videli...

Arhiv - Nedelja

2008-03-30T21:45:00.000+02:00

I’m looking for a lover not a friend.

Somebody who can be there when I need someone to talk to.

I’m looking for someone who won’t pretend,

Somebody not afraid to say the way they feel about you.

And I’m looking for someone who understands how I feel,

Someone who can keep me real and who knows the way,

The way I like to have it my way.

And I’m looking for someone who takes me there,

Wants to share, shows she cares

Thinking you’re the one that I’ve been waiting for.

To je to. Safr. Lep prihajajoci teden želim.

Arhiv - Povprečen dan

2008-03-26T17:58:00.001+01:00

Ura je 04:33. Zbudi me budilka na mobitelu. Poskušam odpreti mobitel da bi pritisnil tipko. Zapre se mi in pripre prste. Zakolnem. Koncno mi uspe ugasniti nadležno piskanje. Stežka se vstanem iz postelje. Zakolnem. Odhlacam do kopalnice kjer spustim litre, ki so se nabrali cez noc. Pogledam se v ogledalo. Na obrazu najdem svež mozolj. Zakolnem. Pricnem si ga stiskati. Boli. Zakolnem. Grem nazaj v spalnico kjer se preoblecem. Nato odvihram nazaj v kopalnico umit zobe in obraz. Voda je mrzla. Zakolnem. Nato se vse zgodi zelo hitro. Grem v spalnico, vzamem torbo, jo nesem na hodnik, grem nazaj v spalnico, vzamem labelo, nesem v torbo, grem v spalnico, se odišavim z deodorantom, grem v kopalnico, pogledam kako se drži mozolj, grem na hodnik, pogledam uro, grem v spalnico, pogledam ce sem kaj pozabil, grem na hodnik, se obujem, vzamem torbo, grem v spalnico, pogledam ce sem kaj pozabil, se odpravim.
Pridem pred blok. Mrzlo je. Zakolnem. Odpravim se proti železniški postaji. Vlak že caka. Grem na vlak. Ker sem edini na vlaku si lahko izbiram kje bom sedel. Usedem se. Smrdece vonjave prihajajo iz WC-ja. Zakolnem. Smo že zunaj Novega mesta. Sprevodniku pokažem karto. Zmanjka me. Poskušam dremati do Ljubljane. Sedeži so obupni. Potiho kolnem. Koncno prispemo v Ljubljano. Zunaj spet mraz. Odhitim do avtobusne postaje. V mrazu cakam avtobus. Koncno pride. Imam še 15 minut do zacetka predavanja. Kupim si sok, prva dobra stvar danes. 07:30, pricetek predavanja. Komaj gledam, kaj šele da bi poslušal. Sam nase sem jezen ker nic ne znam. Kolnem. To poteka cel dan. Vmes pade pijaca v Egoistu. S sošolcem se meniva o šoli in in najini uspešnosti. Kolneva. 20:00. Konec pouka. Pocasi grem proti železniški postaji. Razmišljam zakaj ne živim v Ljubljani. Kolnem. Vlak že kmalu caka. Dolga vožnja. Koncno pridem na domaco postajo. Mraz in tema. Kolnem. Peš se odpravim proti domu. Doma že vsi spijo. V obratnem vrstnem redu opravim jutranji postopek. Uležem se. Pomislim kakšno življenje imam. Zakolnem. Zaspim.

Arhiv - Ti.

2008-03-22T10:49:00.000+01:00

S tabo se lahko skrijem. Pobegnem pred ostalim svetom. Ti mi daješ nove moci in upanje. Brez tebe ne znam živeti. Brez tebe bi bil izgubljen. Imaš velik vpliv name. V tvoji družbi se pocutim odlicno. Všec mi je ker greš vsepovsod z mano. Obožujem te. Pomagaš mi prebroditi težave. Ko si ob meni, sem takoj dobre volje. Pomagaš mi pri ucenju in ostalih opravilih. Si edina, ki ne bo nikoli rekla ne. S tabo poznavam tudi sebe. Nikoli te nimam dovolj. Vedno hocem še. Polepšaš dan. Nikoli me ne boš pustila samega. Ne pritožuješ se, ce te hocem zamenjati. Ko te imam dovolj, te preprosto izklopim...
Draga glasba, ljubim te.