Arhiv - Povprečen dan

Ura je 04:33. Zbudi me budilka na mobitelu. Poskušam odpreti mobitel da bi pritisnil tipko. Zapre se mi in pripre prste. Zakolnem. Koncno mi uspe ugasniti nadležno piskanje. Stežka se vstanem iz postelje. Zakolnem. Odhlacam do kopalnice kjer spustim litre, ki so se nabrali cez noc. Pogledam se v ogledalo. Na obrazu najdem svež mozolj. Zakolnem. Pricnem si ga stiskati. Boli. Zakolnem. Grem nazaj v spalnico kjer se preoblecem. Nato odvihram nazaj v kopalnico umit zobe in obraz. Voda je mrzla. Zakolnem. Nato se vse zgodi zelo hitro. Grem v spalnico, vzamem torbo, jo nesem na hodnik, grem nazaj v spalnico, vzamem labelo, nesem v torbo, grem v spalnico, se odišavim z deodorantom, grem v kopalnico, pogledam kako se drži mozolj, grem na hodnik, pogledam uro, grem v spalnico, pogledam ce sem kaj pozabil, grem na hodnik, se obujem, vzamem torbo, grem v spalnico, pogledam ce sem kaj pozabil, se odpravim.
Pridem pred blok. Mrzlo je. Zakolnem. Odpravim se proti železniški postaji. Vlak že caka. Grem na vlak. Ker sem edini na vlaku si lahko izbiram kje bom sedel. Usedem se. Smrdece vonjave prihajajo iz WC-ja. Zakolnem. Smo že zunaj Novega mesta. Sprevodniku pokažem karto. Zmanjka me. Poskušam dremati do Ljubljane. Sedeži so obupni. Potiho kolnem. Koncno prispemo v Ljubljano. Zunaj spet mraz. Odhitim do avtobusne postaje. V mrazu cakam avtobus. Koncno pride. Imam še 15 minut do zacetka predavanja. Kupim si sok, prva dobra stvar danes. 07:30, pricetek predavanja. Komaj gledam, kaj šele da bi poslušal. Sam nase sem jezen ker nic ne znam. Kolnem. To poteka cel dan. Vmes pade pijaca v Egoistu. S sošolcem se meniva o šoli in in najini uspešnosti. Kolneva. 20:00. Konec pouka. Pocasi grem proti železniški postaji. Razmišljam zakaj ne živim v Ljubljani. Kolnem. Vlak že kmalu caka. Dolga vožnja. Koncno pridem na domaco postajo. Mraz in tema. Kolnem. Peš se odpravim proti domu. Doma že vsi spijo. V obratnem vrstnem redu opravim jutranji postopek. Uležem se. Pomislim kakšno življenje imam. Zakolnem. Zaspim.