Arhiv - Delam, delam

Vsi veste (mimogrede, sem v dilemi: ali je "veste" pravilna slovnična beseda?), da imam službo, počitniško, študentsko in da delam. Delam v pravem pomenu besede. Ne sedim, se ne razvajam, ne zabušavam, ampak dejansko delam, kot majhen zamorček 
Veliko je bilo premletega koliko preveč delam in da to ni dobro in da ni dobro za zdravje in da je lahk kej narobe in da...vse mogoče slabo. 
Vendar. Kdor me pozna bo vedel, da se vedno obrnem na nasprotno stran da kljubujem. 
Torej je kakšna možnost, da ima taka služba prednosti? Hja, optimisti pravijo, da ima vsaka še tako črna stvar prednost. Menda. Sicer nisem eden izmed njih, ampak vseeno. 
Kaj pa naj o drugem razmišljam ko prenašam večkilsko škatlo po stopnicah, kot le lepe stvari da čimprej mine, pa čeprav vem da jih imam še najmanj 10 za prenesti tistih nekaj minut. In nato še čez kakšno urico podobno število. In še. In še.
Sam sebi se čudim, da dejansko znam pozitivno razmišljati! To je zame great success! Ampak, še vedno ni to to. 

No da preidem k stvari o čem razmišljam. Hja. Družbo imam zelo dobro. To me vsekakor drži pokonci, da tistih 10,11,12 ali 13 ur delam tako kot nam je zapovedano. Ne manjka zabave. Morda smo kdaj preglasni, ampak zamorjenost ponavadi ne pripomore k efektivnosti dela kajne? 
Tako da, dokler bom jaz delal toliko kolikor delam, bom bil glasen kolikor želim. In tudi sem. Neverjetno glasen. In neverjetno "pogumen". Veliko novih ljudi spoznal...veliko novih deklet...luštno kajne? Mogoče celo pridobivam na samozavesti...mogoče. Vsekakor pa mi je zanimivo delati nadure, saj tako srečam dopoldanske in popoldanske ljudi...
Mogoče se bo kdo našel ki bo omenil opolzke besede tipa jebać itd. vendar že zdaj povem, da ga nebom jemal resno. Dejansko je to moje veliko "okno v svet". Za moje pojme večje in pomembnejše kakor to virtualno na internetu. 

In to me žene. To me vzpodbuja, da mogoče...mogoče pa le srečam katero pravo...ki se bo prav tako kot jaz, gnala za vladarjem tega sveta...