Danes bom kratek. Počutje imam zelo zelo na psu. Nekako sem se čez dan trudil ugoditi nekaterim. Če mi je uspevalo, vedo le tisti s katerimi sem se pogovarjal. Da nekaj besed namenim tem dnem, ko je vse v božičnem vzdušju, ko se čuti posebne napetosti v zraku. Božični prazniki so tisti dnevi v letu, ko so vsi ljudje prijaznejši, bolj ljubeznivi, srečni ter veseli. To so dnevi ko svojim bližnjim odkrito poveste kako zelo jih imate radi, ter koliko vam pomenijo. Dnevi radosti in predvsem ljubezni.
Pa vendar vsaka še tako radostna stran mora vedno imeti tudi slabe strani. Včeraj sem bral v neki reviji psihološki članek o tem, da je za božične praznike več samomorov kot ponavadi. Poleg je bila razlaga o osamljenosti in slabi sociali ljudi itd itd. Torej le ni tako rožnato, kot je videti na prvi pogled.
Zakaj to pišem? Nimam pojma. Prišlo mi je na misel. Dejstvo je, da ne morem vedno izpolniti pričakovanj svojih sogovornikov na spletu, klepetih ali v živo. In kadar jih ne, se počutim krivega za marsikaj. Kot klovn, ki ni dobro odigral predstave. In ker gremo proti koncu leta razmišljam, kaj naj storim še zase v tem letu, da bom bolje začel novo leto. Nikoli si nisem postavljal ciljev ob novem letu, katere naj bi dosegel, veliko raje se pripravim na novo leto, da ga bom čim bolje izpeljal. Mogoče je to napak, vendar jaz sem jaz, Uroš, ki vam želi še naprej prijetno praznovanje božičnih praznikov.
Pa lep pozdrav
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar