Arhiv - Spet med vami

Odločitev je padla in prišel je nov, svež vnos v blog. Dolgo se že nismo slišali, res je. Bilo je nekaj vprašanj, kaj se sedaj dogaja z mano, zakaj je zamrlo.. Nikoli pa nisem imel pravega odgovora. Zato sem podlegel "pritiskom" in nastalo je/bo tole..

Sedim v sobi. Tri krat pet metra. Tema. Gori le majhna namizna lučka nad posteljo. Sam sedim za mizo. Bleda svetloba seva iz monitorja po mojem obrazu. Sobo preplavljajo zvoki pesmi skupine Rascal Flatts - To make her love me. Glava se mi rahlo ziba v ritmu glasbe in potiho si pojem besedilo. Pogled mi uide v spodnji desni kot ekrana. Ura se piše 1:11 sobotnega jutra. Samoto je čutiti po celem študentskem domu. Večina jih je odšla domov. Če grem ven iz sobice na hodnik, slišim še vedno glasbo iz moje škatlice. Krasen občutek ko te spremlja glasba. Naredi te lahkotnega, vsega mogočega, vsega zmožnega, a hkrati te lahko pokoplje v najgloblje globine najhujšega pekla. Spet sem nazaj na svojem stolu. Rahlo je majav. Zaškripa ko se naslonim nazaj, da bi si izravnal boleč hrbet od sedenja. Razmišljam koliko študentov se je že učilo in sedelo na tem stolu. Seveda mi je točna številka le še ena neznanka. 
Kdaj pa kdaj pogledam skozi okno. Vidim ostale študentske domove, nekaj decembrskih lučk po drevesih in mokro, v temo oblečeno pokrajino, sveže oprano z dvodnevnim neprestanim dežjem. Misli mi uhajajo nazaj, iščem zanimive dogodke, za katere bi se splačalo da jih napišem v blog. Ničesar posebnega se ne spomnim. Poletje je minilo kot bi trenil. Večino dni sem preživel v službi, pehajoč se za denarjem, kot vsi ostali študentje in študentke med počitnicami. 
Bil sem tudi na morju. Letos mi je za razliko od prejšnjega leta celo uspelo iti. 
Spomnim se tudi prvega šolskega dne. Prvi letnik že drugič. Nič kaj spodbudno nisem začel. Veliko pogovorov doma sem prestal okoli tega. Ampak sedaj je mimo. 
Po prvem šolskem dnevu se ne spominjam ničesar več posebnega. Spet sedim v sobici. Tri krat pet metra. V samoti. Bojujem veliki boj.

Lahko noč in lep pozdrav do naslednjič