Današnji dan

Prišla je! Kar težko verjamem! Torej kdo je prišel? O tem kasneje. Današnji dan se je pričel s pogledom skozi okno na deževno pokrajino, zaradi česar nisem ravno vriskal od veselja. Dejansko sem se zjutraj celo spomnil kaj sem sanjal. Bile so zelo žive sanje, povezane s tistimi pred nekaj dnevi nazaj. Ker sem že ravno vsem povedal kakšne sem imel, bom pa še napisal. 

Pred nekaj dnevi sem sanjal kako sem kupil po izredno ugodni ceni avtomobil. Celo tako natančne sanje sem imel, da je bila določena tudi znamka. Avtomobil je bil Renault Megane RS. Zakaj ravno ta avto ne vem, vem le, da je v skupini manj priljubljenih avtomobilov. Torej. Imel sem svojega današnjega, Peugeota in tega Megana. Megana sem redko uporabljal, saj je med močnejšimi v svojem razredu, tako da je bil le za užitje, Pežo pa sem uporabljal za vsepovsod. No in od tu naprej se so se končale prve sanje in začele druge. Začne se, ko se cela naša družina pripelje na parkirišče pred blok, kjer naj bi imel tudi parkiranega Megana. Nekam začuden stopim ven iz avta, saj nisem nikjer opazil Megana. Še bolj začuden se sprehodim po parkirišču, da bi ga našel. Ni ga. Vse glasneje pričnem ponavljati besede kot so: "kje je avto?!", "kam je šu avto?!!". Tudi oče mi je pomagal iskati ga med množico pločevine. Obrnem se proti materi, opazim ji v očeh da mi nekaj skriva. Še enkrat vprašam kje je avto. In mati, ter predraga sestra izjavita: "Prodali sva ga..", "tako in tako maš še enega, tega si pa uporabljal zelo redko.." Kot da bi me udarila strela sem se zgrudil. "Pa ne mojega Megana, pa tako krasen je bil..!!". Neverjetno, a pričel sem jokati. V joku več nisem slišal, kako je oče pričel se jeziti na mater nato pa še sam potočil solze. Bil sem jezen, zaripel. Pričel sem vpiti na obe, kako so mogle prodati mojega ljubljenčka, zakaj to to naredile. Psoval sem, klel. Za konec pa je prišla še kletvica katera me je tudi zbudila. Prestrašen sem se znašel v postelji, gledajoč okoli sebe, kaj se dogaja in misleč da sem naglas zaklel v spanju. Verjamem, da me je zbudilo ravno to. 

Kaj bi bilo če bi se sanje nadaljevale ne znam povedati. Vsekakor pa bi si najbrš skušal dragega Megana prisvojiti nazaj. V sanjah je bilo omenjeno, da je bil prodan nekemu rally dirkaču. Morda bo najbolje da pričnem iskati v tej smeri. 

Sedaj pa pride na vrsto še ostanek dneva. Bil sem prisoten na vajah. Še prej pa sva se dejansko srečala s prijateljem, ne da bi se kaj zmenila kje in kdaj se dobiva, le jaz sem mu telepatsko poslal sporočilo, naj pogleda nazaj in pogledal je. Odšla sva na vaje. Preživela tri ure, nato pa naju je čakal zanimivejši del dneva, ko je prišla...ona. Kdo? Ja, ona. Dekle, ženska, karkoli. Prišla je s prijateljico. Dobili smo se na prešernovem trgu, odšli na čaj, nato pa je že počasi mogla oditi. Že prej so bile pa po nakupih. Škoda ker je tako daleč doma... Ah, pa saj bo še možnost. Upam. Bomo videli. Življenje je zmožno še pošteno se poigrati z mano. Ali bi lahko bil to konec, leta in nekaj mesecev trajajočega stanja? Ne vem. Velikokrat sem že stal pred odprtimi vrati, a vsakokrat so jih zaloputnili pred mano. Zakaj le bi bilo sedaj drugače? Vsekakor se bom prepustil toku in se pustil presenetiti. 

Pa lep pozdrav