Arhiv - Neko razmišljanje

Pred nekaj dnevi sem opazil na TVju zanimiv film. Imenoval se je Little Manhattan.
Gre se o 11 letnem dečku, ki se je zaljubil v 11 letno deklico. In sicer resnično zaljubil. Najbolj zanimivo mi je bilo to, da so se njegova razmišljanja slišala, tako da je lahko gledalec vedel o čem razmišlja. 

Dogajanje je v New Yorku, čas je najbrš poletni. 
Škoda, da nisem gledal popolnoma od začetka, da bi videl kje in kako je deklico opazil. Sem pa vseeno bil navdušen, da sem videl kako je vse pričel in kako je pristopil do nje. 
Moram priznat, da je imel mali več poguma in sreče kakor ga/jo imam jaz. Namenjen je bil jo ogovoriti in jo je. Za razliko od mene, ko ostane pri tem, da sem namenjen, a dlje od tu ne gre...
No, da ne dolgovezim. Ogovoril jo je, kasneje sta se že igrala, se skupaj dobivala, se klicarila, se lepo imela. Mali (naj ostane mali, pozabil sem ime) je ves vesel živel, vse je bilo mu super. Zanimive so bile scene, ko se je pač družila z drugimi fanti, kako je bil ljubosumen.. Le na kaj me to spominja. 
No ob koncu filma je šel tako daleč, da ji je povedal, da je vanjo itd. ona pa..zanimiva reakcija..ga je zavrnila rekoč, da je le 11 letna deklica. Mimogrede, imela sta pogovore, ko sta govorila o tem, da so deklice tri leta kakorkoli pred fanti. Ti pogovori so mi bili še kako znani...
Zakaj sedaj pišem o tem filmu. Ta film me je popolnoma prevzel. Ne samo, da sem se v tem fantku sam videl, ampak tudi zaradi razmišljanj, ki so bila na las podobna mojim.. Da ne govori o podobnih, že doživetih scenah...

Ta citat se mi zelo dopade(mimogrede, dečku je ime Gabe"): 
"Love isn't about ridiculous little words. Love is about grand gestures. Love is about airplanes pulling banners over stadiums, proposals on jumbo-trons, giant words in sky writing. Love is about going that extra mile even if it hurts, letting it all hang out there. Love is about finding courage inside of you that you didn't even know was there." 

Ja..kaj je ljubezen. Res je nekaj v tem, da je ljubezen vse to in sam to dobro vem. Problem se pojavi, ko tvoja "sorodna duša" ne ve očitno nič o tem (v tem primeru njegova deklica) in potem se vsakršni poskus postati par izjalovi...
"I don't know what I think, Gabe, I'm only 11. I don't think I'm ready to be in love."
Dobro, res je bila le 11 letna deklica, a zakaj je potem treba govoriti, da ste dekleta tri leta pred fanti. Tudi pri sebi sem že ničkolikokrat opazil, da to sploh ni res. Mogoče so svetle izjeme, ampak to še ne pomeni, da je potrebno posplošiti na vse in se s tem hvaliti. 
Velikokrat sem že rekel.. sovražim, ko ti dekle omeni to hitrejšo razvitost od fantov, kasneje pa, ko se pričneta pogovarjati o resni ljubezni, pa opaziš, da je še navaden otrok. Ali pa, ko govori katera, da si želi resne zveze in podobno. Če si želiš resne zveze, zakaj potem ne iščeš resne zveze, ne pa, da "bluziš" naokoli. 
Malo me je zaneslo..prav zares sovražim take stvari. 
In potem smo razočarani..in razmišljamo..o ljubezni..

"Love is an ugly, terrible business practiced by fools. It'll trample your heart and leave you bleeding on the floor. And what does it really get you in the end? Nothing but a few incredible memories that you can't ever shake."

In zaradi takih smo potem smotani in kamen imamo namesto srca in nesamozavestni in pesimistični in še kaj nam je povedano. Ja kdo nas je pa take naredil?!
Ko fantje dekletu kaj preveč rečemo, so užaljene, depresivne v trenutku, zamerijo takoj in še kaj bi se našlo. Ko pa dekle kaj reče fantu, naj pa stojimo pokonci kakor da ni bilo nič? Tudi fantje imamo srce, tudi fantje smo lahko užaljeni. Tudi nas se lahko prizadane. 
Če pa že to pokažemo, se pa nam očita da prehitro zamerimo, pa spet da smo nesamozavestni in pesimistični do amena. 
Seveda, se bo katera sedaj našla ko bo rekla da sem šovinist in da delam "kampanjo" proti dekletom. Seveda izvoli. Sovraži me, zameri mi, zapusti me...
Najbrš nisem vreden tebe in tvojega perfektnega mišljenja/življenja.

Popolnoma se strinjam, da so izjeme, redke. 
Nisem pa sam popolnoma kriv, da imam tako mišljenje o dekletih. Same so se mi v taki luči pokazale in posledično si to mislim o njih. Take izkušnje imam z njimi in dokler me z dejanji kdo ne prepriča v nasprotno bom to verjel. 

Sicer ne vem, kaj sem hotel s svojimi besedami povedati, a to je blog, prostor kjer daš krila ramišljanju in če me kdo ne razume in mi zameri moje razmišljanje, definitvno ni mojega spoštovanja. 

Da se še vrnemo k filmu..
Na koncu filma je glavni junak na nek način sicer zasovražil ljubezen. Morda se edino v tem razlikuje od mene, saj ljubezni nisem zasovražil...ampak jo že pošteno pogrešam..
In očitno sem še daleč od cilja. Če pa mi jo katera najde...jo bom bogato nagradil.