Arhiv - Ponovno med Vami

Danes sem Vam že serviral en vnos v blog in mislim, da je čas da končno se spravim k pisanju novih, ne več tako svežih novic. Res. Dolgo se nismo slišali. Dolgo nisem pisal. 
Nekateri so me že spraševali kaj se dogaja. Najbrš sem Vam dolžan pojasnilo. Zagotavljam vam, da ni bilo dneva ko nebi pomislil na blog in na vas, zveste bralce. Vendar...preprosto povedano, ni mi bilo do pisanja. Zadnje čase se z mano dogaja preveč stvari, preveč vsega. Preprosto sem se izgubil v svojem življenju. In sedaj stojim na neznamem križišču in se odločam, čakam da dobim znamenje ali namig katero pot naj uberem. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj moral sprejemati življenjske odločitve. Ampak pustimo to. 
Velikokrat sem se spravil pisati blog zadnje čase, pa mi nikoli ni uspelo do konca 
napisati. Vedno je kaj prišlo vmes. Tudi pri tem bi skoraj bilo enako, vendar sem si rekel, da je tokrat potrebno zadevo izpeljati do konca. 
Ne bom vas zalagal z informacijami kako sem se imel in kaj sem počel zadnje dni od zadnjega vpisa. Preveč dolgočasno. Tudi ne bom na dolgo razpredal o vsemogočem. Zato bo še čas. V bistvu sem se hotel le oglasiti. Da vidite da le nisem pozabil...

Vendar ne morem končati ne da bi vam izrekel kratko misel. 
Upanje umre zadnje. 
Vsem znana misel. Zakaj sem moral izbrati to misel, ko pa je že tako zguljena in 
vsakdanja? 
Včeraj sem gledal film. Kaznilnica odrešitve (The Shawshank Redemption). Priporočam ogled. Govori o upanju. Več vam ne morem povedati ker si ga morate preprosto ogledati. 
Tudi opisa filma se mi ne da pisati. Bom pa zato napisal še nekaj vrstic o tej temi. Cel dan že berem blog pri(znanega) blogerja Volka. Povsem od začetka. Od začetka, takega kot je moj. In ustavil sem se pri blogu o upanju. In o taistem filmu, ki sem ga gledal včeraj. In o tem kakšno življenje živimo. Morda se spomnite ko sem govoril o enem izmed prejšnih vnosov o življenju kot iz filma? On je pisal o življenju iz stripa. Pisal je o tem kako lepo znajo prikazati življenje v filmih in kako je prikazano žalostno v stripih. Samsko. 
Sicer sam ne poznam toliko bolj stripov, vendar mu verjamem in se strinjam kar pravi glede filmov, kjer je mnogo lepše. Le zakaj ne moremo imeti takega življenja. Konec dober, vse dobro. Le kdo si ne želi takega življenja... 
Dejstvo je, da sem se zelo poistovetil z Volkom in ga bom prebiral še naprej, Vam pa prilagam povezavo, da si preberete več o tem. Moje tipkanje je tu končano. Za danes.


Ponovno med Vami, Vaš Uroš.