Lotil sem se pisanja bloga. Ura se hitro približuje polnoči in namesto, da bi si privoščil svoj lepotni spanec tukaj pišem blog. Vse samo za moje preljube zveste krasne odlične božanske super bralce in bralke. Pretiravam? Vem. Ampak danes se mi že rahlo meša. Torej, gremo k poslu. Nevem točno kaj je razlog, da točno sedaj pišem blog. Nevem kaj bom napisal in nevem zakaj ga sploh pišem. Super. Dejansko ni veliko za povedati. Od torka, mojega zadnjega bloga se je zgodilo...moram že kar rahlo pomisliti. V sredo sem bil cel dan se pripravljen učiti. Popolnoma. V mislih sem si stalno ponavljal: Zdej se grem pa učit. Tako je minil cel dan. Škoda, da so bile raaaaavno tisti dan najbolše oddaje po televiziji. To, da sem gledal že vsako po trikrat zaradi ponovitev na discoveriju ni tako zelo pomembno.
Proti večeru sva se celo s sošolcem vsedla, se dobila na msnju in pošteeeeeno napela možgančke in sive celice, da sva lahko prekopirala programe na plonk listek. Ja, naslednji dan, sredo, naju je čakal izpit za programiranje. Občutki so fenomenalni. Kot pri vsakem izpitu, katerega sem potem padel.
Na poti domov iz Ljubljane v Novo mesto pa sva imela v Pugiju super fešto. Počasi bo moj Pugi postal znan po dobrih feštah. Na vso moč se je pelo, plesalo, alkohol je tekel v potokih... Spet pretiravam. Samo pelo se je. Tisti dan me je najbolj prestrašil ravno Pugi. "Hudič mali mi ni hotu vžgat." Mene bi skoraj kap na voznikovem sedežu. V glavnem, s sošolcem se pripraviva na "fešto" oz. vožnjo domov. Nato pa obrnem ključ, zakašlja, zabrni, a takoj ugasne. Srce mi je padlo v hlače. Akumulator! Ta baraba prazna. Nato sem čimveč električnih porabnikov izklopil in ponovno poskusil. Vruuuum in je zabrnel. Rahlo sem mu sprva pomagal s plinom, da je mašina vsaj malo napolnila akumulator, da je bil za sproti. Sicer sem vedel, da bo in je potrebna menjava, samo ne tako kmalu! Sedaj se še peljat ne upam nikamor, dokler ne zamenjam.
Kakorkoli, vsaj nekaj "razburljivega" sem doživel. Nato pa pride današnji dan, spet poln lenobe, nedela in popolnoma ničesar razburljivega. Cel dan sem preživel na relaciji TV - računalnik. Zvečer sem šel tečt, kot pač vsak večer, to je pa vse.
Se še kdo strinja, da si moram vsekakor najti karkoli za popestritev vsakdana?
Jaz se. In delam na tem.
Lep pozdrav
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar