Arhiv - Dan po včerajšnjem

Tokrat se pa oglašam malo prej kot ponavadi. Včeraj in predvčerajšnim sem imel zelo pestro. Pripravljala in bila je namreč poroka moje sestrične. Vso srečo želim našima mladoporočencema. 
No da pričnem. Dan pred poroko je bila še dekliščina, na kateri sem skrbel za glasbeno vzdušje. Kaj naj rečem. Vsekakor na začetku nisem bil zadovoljen z igranjem. Katastrofa. Mogoče pretiravam, ampak dejansko nisem bil dober. "Čast" mi je rešil domačin, ki je za razliko od mene bil mnogo boljši. Morda je bil problem v tem, da jaz igram harmoniko enkrat na mesec on pa vsak drugi dan...morda. Ker je pač on igral sem jaz imel čas in pridno točil sebi in drugim vinsko kapljico. Nazadnje sem iz "muzikanta" prešel na natakarja. 
No saj ni bilo hudega. Prav lepo sem se imel. Vsi so bili razumni do mojih napak pri igranju, to je lepo. Pač že od nekdaj sem govoril da špilam jaz bom igral za svojo dušo. Ker pred ostalimi dušami je očitno preveč treme. Vendar, na ta večer oziroma noč sem še igral. Preden smo odšli mi je bilo rečeno naj še kakšne dve  potegnem. Ker sem imel za sabo že nekaj kozarčkov rujne kapljice je,  presenetljivo, harmonika prav lepo zapela pod mojimi prsti. Prav presenečen sem bil, da mi je šlo tako dobro. Tako da sem namesto dveh komadov, vlekel kar dolgo. Vsi so peli, vsi bili veseli. Jaz pa sem opravil popravni izpit in pustil vsaj dober vtis na koncu. Takšne konce imam najrajši. 
Domov smo prišli nekaj čez tretjo jutranjo uro, odšli spat, saj nas je zjutraj čakalo zgodnje vstajanje. Da preskočim nepomembne stvari (kot, da sem do sedaj že napisal kaj pomembnega), okoli osme ure smo prispeli V Zagradec, kjer smo počakali ženina in nato nadaljevali pot. Kot zanimivost. Ker nas je bilo veliko, in dolga pot pred nami (Zagradec-Grad Otočec-Zagradec-Radohova vas), so najeli avtobus in tako se nas je večina veselila na avtobusu (Seveda primerno okrašenem). Še vedno je bilo pa premalo, tako, da nas je spremljalo še okoli 10 avtomobilov. 
Na Otočcu sem bil fasciniran nad govorom matičarja. Vsekakor moram dobiti nekje besedilo. Vse naprej so bile formalnosti, kot tudi poroka v cerkvi in kasneje nadaljevanje rajanja v gostilni Štorovje v Radohovi vasi. Menim, da mi ni potrebno razlagati kako je bilo, saj je večinoma enako. Pitje, ples, veseljačenje, igre itd. Mogoče izpostavim grajo na neimenovani ansambel. Bili so preprosto prestari, saj ni bilo novejših komadov, da ne govorim o kakšnih zabavnih.
 
Seveda sem plesal tudi sam, kolikor se je pač dalo. Bil med tistimi redkimi brez para na poroki, tako da sem si moral izposoditi mojo predrago mati in sestrično, ki je imela moža nevemkježe. Da potegnem črto: Bilo je dobro. Zabaval sem se kolikor se je pač dalo. Ko dobim še nekaj slik, lahko pričakujete kaj tudi v albumu.
Pa lep pozdrav